***

Moram bit mirna. Ko sem prečkala Atlantik, je bil november. Morje je bilo mirno. Ampak nisem stopila iz kabine. Kmalu potem, ko je ladja zaplula, sem imela enega tistih svojih napadov panike, kot je rekel oče. 

***

Prebrali smo odlomek dramskega besedila Alice v postelji, ki mu bomo posvetili današnje Kulturne novice. Predstava bo premierno uprizorjena nocoj ob 20.00 v Mali drami Slovenskega narodnega gledališča Drama pod režijskim vodstvom režiserja mlajše generacije Doriana Šilca Petka. Besedilo je edina v celoti objavljena drama intelektualne in feministične ikone Susan Sontag. Alice, ki je v postelji, pa je Alice James, izobraženka iz etablirane ameriške družine 19. stoletja, ki je bila zaradi depresije oziroma histerije zaprta v svoji sobi, kjer je lahko le pisala svoj dnevnik.  

O motivaciji, ki je Susan Sontag vodila v pisanje tega besedila, smo govorili z dramaturginjo predstave Stašo Prah:

Izjava.

Alice James je bila v središču moškega intelektualnega dogajanja - njen brat je bil literat Henry James, drugi brat psiholog William James - veliko je tudi lahko potovala, ni pa imela možnosti vstopa v realno vsakdanje življenje. Nadaljuje Prah:

Izjava.

***

»Kot črv v vrtnici«, tako v tumorju preži razočaranje. Ved­no sem sklepala, da se bom lahko na tumor zanesla z vso moralno gotovostjo, a glej: zdaj ugotavljam, da je nesrečni nebodigatreba preprosto absoluten – vsakdanji in dobro­ hoten v svoji namembnosti, da ti ukrati življenje, ampak moji pritiski nanj ga nenavadno zoprno dražijo, tako da me slejkoprej muči vprašanje, koliko gorja naj prestanem, v primerjavi z vsemi drugimi žrtvami tumorjev, preden se odločim za blažilni anestetik.

***

Poslušali ste odlomek iz posmrtno izdanega dnevnika Alice James, katerega delček je za gledališki list prevedla Vesna Velkavrh Bukilica. V dramsko besedilo pa se vpisuje še druga Alice, Alice v čudežni deželi. Tako se junakinji, zaprti v svojo sobo, pridružijo za feministično teorijo relevantne sogovornice, kot nam je to pojasnila Staša Prah: 

Izjava.

***

Ne bom padla v brezno zgodovine. Držala se bom roba. Ker sem v svojem umu, ki je kot čoln ali stol ali postelja ali drevo. Ali most iz vrvi. In v svojih mislih sem lahko tudi visoko zgoraj. V mislih so dobre razgledne točke, na svetu.

***

V odlomku iz besedila Susan Sontag lahko razberemo tudi željo ustvarjalne ekipe, da Alice ne bi prikazali kot žrtve zgodovine oziroma patriarhata, ampak bi jo vzpostavili kot relevantno intelektualko. 

Izjava.

Režiser Dorian Šilec Petek je po besedah dramaturginje Staše Prah k besedilu pristopil s subtilnostjo, ki jo podpirata njegova scenografija in kostumografija Tine Bonča - po fotografijah sodeč so to stilizirane obleke 19. stoletja, a vse v beli barvi. Kakšna izkušnja čaka radovednega gledalca, za konec zadnjih Kulturnih novic v tednu pove Prah: 

Izjava.

*** *** ***

Foto -  Peter Uhan / SNG Drama Ljubljana | Vir - press material