Društvo Asociacija je danes sklicalo novinarsko konferenco ob razpisu Ministrstva za kulturo, ki predstavlja glavni vir državnega financiranja nevladnih organizacij. Svojo poanto so strnili v treh točkah: nerealne zahteve, sporni pogoji, odsotnost dialoga.

Pet predstavnikov inštitucij in organizacij s področij vizualnih, uprizoritvenih, glasbenih in drugih umetnosti zapored je tožilo in besnelo, tako rekoč za novinarje uprizarjalo dramo absurda, ki je po vsem sodeč ta razpis. Prisluhnimo Juretu Novaku iz Gledališča Glej, kako našteva mnoge male absurdnosti razpisa:

izjava

Vpričo obsega težav so se bili sodelujoči prisiljeni omejiti na štiri točke, ki so jih v dopisu posredovali tudi ministrstvu. Prva med temi je uvedba obveznih vstopnin za vsebine, ki so javno financirane, kar je v direktnem konfliktu z lokalnimi in evropskimi razpisi, ki zahtevajo ravno prost vstop. Uroš Veber iz zavoda Projekt Atol:

izjava

Od producentov se po novem tudi pričakuje, da od umetnikov pridobijo vse materialne pravice za njihova dela in jih dajo zastonj na voljo za objavo in nadaljnjo uporabo pod enakimi pogoji. Država bi skratka rada nacionalizirala produkte umetniškega dela na račun nevladnih producentov vsebin.

Povrh temu pa je birokratski aparat dodal še novo zalogo administrativnih preprek, ki v procesu določanja višine financiranja nimajo jasnega mesta ali so povsem odveč. Tako si bodo producenti denimo sami pisali analize stanja. Več Jure Novak:

izjava

Ob vseh absurdih in protislovjih se je zastavilo vprašanje, ali uradniki sploh vedo, kaj delajo. Jurij Krpan iz Galerije Kapelica pojasni, kaj je po njegovem mnenju v ozadju:

izjava

Za konec so oznanili, da boj še ni izgubljen in tudi brezupen ne.