Biti ali priti
Pretekli četrtek na Meti najbrž niste po naključju naleteli na predstavitev dveh najnovejših zbirk, izdanih pri še nekoliko mladi, a zagotovo ne več deviški založbi Črna skrinjica. Nedvomno pa ste jo obiskali, če po spletu okoliščin strastno spremljate aktualno dogajanje v pesniški produkciji. V klubu Channel Zero sta z že tradicionalno in nepogrešljivo tridesetminutno zamudo svojo tretjo zbirko Hypomnemata in svoj pesniški prvenec Trgetanje predstavljala Sergej Harlamov in Pino Pograjc.
No, bodimo nekoliko natančnejši. Na četrtkov večer je v Channelu svojo pesniško zbirko v konvencionalnem pomenu besede predstavljal le Pograjc. Tokratnega pesniškega večera se je namreč ognil tudi eden od pesnikov.
Sergej Harlamov je danes kot pesnik že dobro poznan. Zasnutek današnje Hypomnemate je v zbirki
chapbookov Mala ignorirana knjižica festivala Ignor izšel že leta 2017. Tudi ta je bila izdana pod organizacijskim okriljem urednika letos ustanovljene založbe, Dejana Kobana, ki obuja spomine.
Ker je bil pesnik odsoten, smo ga morali poiskati kasneje, v kavarni. Svojo odločitev razlaga takole.
Harlamova na predstavitvi zbirke torej ni bilo. Namesto tega je z natančnim postopkovnim usmerjanjem urednika in organizatorja oblikoval performativni akt, naslovljen Pezdnik ni prisoten.
Koban je, ko je prerezal rdeči trak, otvoril oder in obiskovalci smo bili povabljeni na sprehod po rekonstrukciji pesnikovega intimnega ustvarjalnega okolja.
Tradicionalno branje utrinkov pesniškega izraza, kot tudi uvodni pogovor z avtorjem sta v celoti nadomestila oblikovanje odsotnosti. Popolno pomanjkanje konteksta nove pesniške zbirke, ki pesnika idejno sicer upravičeno napeljuje k izvzetju iz dogodka, obiskovalca pušča milo rečeno nepotešenega, mogoče tudi nezainteresiranega. Performans je terjal nadaljevanje post festum. Harlamov nadaljnjega pogovora ni odklanjal.
Klasična predstava publike o predstavitvi pesniške zbirke se torej ni ujemala s pesnikovo. Podobno se je v procesu iskanja založnika pričujoče zbirke izrazila razlika med avtorjevo oblikovno koncepcijo zunanje podobe v kontrastu s pogoji potencialnih založnikov.
Tako je Hypomnemata podobno kot nedavno izdana antologija mladih pesnikov pribežališče svoje alternativnosti našla v zavetju Črne skrinjice.
Čeravno iz tehničnih in ne vsebinskih razlogov.
Poleg Harlamova je svoj prvenec predstavljal tudi pripadnik sveta popolnoma drugačne, nekoliko »stvarnejše« poetike, Pino Pograjc. Koban razloži, da je odločitev za kombinacijo predstavnikov dveh popolnoma različnih pesniških stilov v enem samem predstavitvenem večeru rezultat skrbnega preračunavanja. Pograjcu je urednik namreč kot mlajšemu in še neuveljavljenemu avtorju iz Kamnika pripisal manjši potencial za pritegovanje poslušalstva. Izkazalo se je sicer ravno obratno, kar pa lahko nekoliko spekulativno pripišemo širjenju besede o načrtnem izvzetju starejšega pesnika.
Pograjc svoje pesmi za razliko od Harlamova gradi na bolj narativnih, neposrednejših slogovnih potezah, kar ga druži s pesniki nedavno izdane antologije mlajših pesnic in pesnikov Bog si ga drka na nas. Primerjavo nadaljuje avtorica spremne besede k Trgetanju, ki je tudi sama pesnica, Veronika Razpotnik.
Svoj slog komentira in opredeljuje tudi pesnik sam.
Razpotnik tovrstno slogovno distinkcijo povezuje z umeščenostjo avtoric in avtorjev sorodnih poetik v širši družbeni kontekst.
Pa prisluhnimo najnovejšemu predstavniku kvir poezije z našega področja.
Kako spremlja Pograjčev umetniški razvoj, opiše tudi urednik.
Za konec vesela novica: vsi poslušalci imate veliko srečo. Obe zbirki bosta začenši z današnjim dnem na voljo in v prodaji tudi v knjigarni.
Dodaj komentar
Komentiraj