Brezdomstvo sodobnega plesa vztraja
V okviru diskurzivnega programa nedavno minulega CoFestivala, festivala sodobnega plesa, se je na konferenci, naslovljeni Infrastruktura in pogoji za delo spet odprla tematika, ki je slovenske ustvarjalke v polju sodobnega plesa pri nas preprosto ne uspejo preseči. Da povzamemo, zaradi pomanjkanja primernih pogojev za delo so plesalke in plesalci prisiljeni v iskanje začasnih rešitev, da bi sploh lahko plesali, predvsem po principu znajdi se, kdor se more.
Koreografinja in plesalka Maja Delak predstavi izhodišča prostorske stiske, ki vpliva na vse ravni plesne produkcije.
Poleg prostorske podhranjenosti pa slovensko polje sodobnega plesa zaznamuje tudi pomanjkanje formalizirane izobraževalne strukture, ki bi prečila izobraževalno vertikalo. Edina javna ustanova, ki v pomembnem razvojnem obdobju mladim nudi program sodobnoplesne izobrazbe v Sloveniji, je Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana, ki se je tudi sama do pred kratkim srečevala z akutno prostorsko stisko. Več nam je povedala Maja Delak, sooblikovalka programa in namestnica ravnatelja na omenjeni šoli.
Kljub raznolikosti sodobnoplesne produkcije večina vadbenih prostorov predpostavlja naslednje specifike: dvorane primernih dimenzij z vzmetenim plesnim podom, razpoložljivost zvočnega sistema in mizo za mešanje zvoka, stene z ogledali, okna z možnostjo dnevne svetlobe in/ali zatemnitve in tako dalje.
Neurejenost centralnega domovanja sodobnega plesa lahko sčasoma povzroči tudi upad publike, saj umanjka materialnost, s katero bi gledalci povezovali to vejo umetnosti. Tudi Živa Brecelj, direktorica Plesnega Teatra Ljubljana, skoraj 40-letne institucije, ki je priznan prostor predstavljanja dela slovenske plesne produkcije, opozarja na povezovalni pomen, ki bi ga prineslo oblikovanje skupnega doma slovenskemu sodobnemu plesu.
Spomnimo, leta 2011 je bil ustanovljen Center za sodobno plesno umetnost, krajše CSPU, prvi javni zavod na področju sodobnega plesa v Sloveniji, ki pa je bil leta 2012 ukinjen po zgolj enem letu delovanja. Kaj to pomeni, nam je pojasnila Pia Brezavšček, članica upravnega odbora Društva za sodobni ples Slovenije.
Zaradi slabe institucionalne urejenosti tudi v polju sodobnega plesa beležimo beg možganov - tu primerneje imenovan beg teles -, saj se mnogi ustvarjalci odpravijo študirat in ustvarjat v tujino, kjer je infrastruktura bolje urejena, nazaj pa se jim ne mudi. Kljub temu so prizadevanja za izboljšanje okoliščin še vedno živa, pojasni Brezavšček.
Do takrat pa bodo plesalke in plesalci prisiljeni ustvarjati v razdrobljenem okolju, ki zahteva obilico prilagajanja in kolegialnega sodelovanja. S stališča zvestega gledalstva pa lahko priznamo, da slovenskim ustvarjalcem in ustvarjalkam tudi v opisanih okoliščinah uspeva realizacija izjemno kvalitetnih predstav, h katerim se vedno znova vračamo. Ob izteku starega leta bi želeli izraziti zahvalo vsem ustvarjalcem za vztrajanje ter jim zaželeti družbeno, politično in ekonomsko naklonjeno leto 2022.
Pisala je vajenka Iva, mentoriral je Metod.
Dodaj komentar
Komentiraj