Delo Marka A. Kovačiča
Drage poslušalke in poslušalci, dobrodošli v četrtkovih Kulturnih novicah. V torek se je s projekcijo filmov o imaginarnih bitjih Plastosih v Slovenski kinoteki začela retrospektiva dela videoumetnika Marka A. Kovačiča. Kovačič je intermedijski umetnik, ki ustvarja v gledališču, performansu in videu, poleg tega pa tudi kot kipar in ustvarjalec instalacij. Barbara Borčič, sokuratorka programa retrospektive, poudari preplet različnih medijev v delu Marka Kovačiča.
Predstavitev Kovačičevega dela se bo nadaljevala v prihajajočih mesecih, ko se bodo do marca zvrstile še tri projekcije. Sodelovanje SCCA-jeve Postaje DIVA – digitalnega video arhiva, ki od leta 2005 zbira in hrani video, filmsko in novomedijsko umetnost – in Kinoteke prinaša poleg projekcij tudi Kovačičevo videoinstalacijo v kavarni Kinoteke. Kot pojasni Peter Cerovšek, sokurator programa, je pripravo projekcij vodil formalni eksperiment v Kovačičevih delih.
Naslednji program januarja se bo osredotočal na Kovačičeva dela na filmu, marca pa upamo na posebno videoinstalacijo. Kot izpostavlja Cerovšek, pa je kljub raznovrstnosti medijev, s katerimi ustvarja Kovačič, vsem skupen formalen eksperiment. Pogled, ki se premika, perspektiva, ki ni statična. Podoba, ki ni realna, ampak ustvarjena skozi procese chroma keyinga, bolj znanega kot blue ali green screen. Zanimalo nas je, kako je Kovačič kot študent kiparstva odkril video in film.
Elementa časa in gibanja sta prisotna tudi pri performansu in gledališču, umetniških formah, s katerima se Kovačič ukvarja poleg videa.
Tehnologija ima v Kovačičevem delu velik pomen, ne le kot sredstvo, ampak tudi kot tema. Serija filmov o Plastostih, izmišljeni civilizaciji, ki v prihodnosti preživi apokalipso, se tudi tematsko ukvarja s tehnologijo in njenim razvojem. Pri tem pa ne zapade v fetišizacijo tehnologije, njenih ostrih robov in gladkih površin. Tehnologija se v Kovačičevih filmih pojavlja kot igrača, kot nekaj zabavnega.
Kovačič tako namesto fetišizacije ustvarja ironijo. V filmih o Plastostih se pojavi tudi sam, in sicer kot Doktor Skavčenko, strokovnjak plastolog, poznavalec frenologije te nenavadne vrste. Kot pravi, izhaja njegova samoironična distanca tudi iz sodelovanja z Andrejem Rozmanom Rozo, s katerim sta bila ustanovna člana Gledališča Ane Monro. Roza se pojavi v Kovačičevih filmih tudi kot igralec.
Distanca, iz katere izhaja Kovačičeva ironija, pa ni nikoli cinična, ampak je hudomušna, kot pove Borčič:
Retrospektiva Kovačičevih del je tretja, ki sta jo skupaj organizirali SCCA-jeva Postaja DIVA in Slovenska kinoteka. Pred Kovačičem smo gledali filme Mihe Vipotnika in Eme Kugler.
Sodelovanje s Kinoteko je za video arhiv pomembno tudi zato, ker Kinoteka omogoča boljše shranjevanje in ohranjanje fizičnih nosilcev videa. O pomenu ohranjanja zgodovine videa govori Cerovšek:
Upajmo, da res!
Pisal je Oskar.
Dodaj komentar
Komentiraj