Na dan ponedeljka, se v tednu, ki bo očitno potekal v znamenju žensk, lahko udeležite naslednjih kulturnih dogodkov. Nocoj, ob 19. uri, se lahko v Galeriji DESSA udeležite otvoritve razstave Pionirke slovenske arhitekture in oblikovanja. Razstava v ospredje postavlja prve pred- in povojne generacije arhitektk, ki so v senci svojih učiteljev sooblikovale prostor, od Plečnikovih tržnic do Ravnikarjevega Trga revolucije - pardon, republike. Glede na umestitev delovanja arhitekt v čas, ko je bila vloga ženske v družbi precej bolj omejena kot danes, se razstava, ki jo je pripravil Center arhitekture v sodelovanju z Umetnostnozgodovinskim inštitutom Franceta Steleta ZRC SAZU, osredotoča na kompleksnost idej in ustvarjalno moč posameznic. Več nam pove soavtorica razstave Špela Kuhar.

Izjava

Predstavljena so dela desetih arhitekt, prvih predvojnih diplomantk Jožeta Plečnika in Ivana Vurnika, ter prve povojne generacije diplomantk pod vodstvom Edvarda Ravnikarja in Eda Mihevca. Razstava se vključuje v delovanje mednarodnega programa Ustvarjalnost žensk od modernizma dalje – Modern Movement Women, ki letos organizira več dogodkov širom Evrope, ki osvetljujejo kreativnost žensk v zadnjih 100 letih. Ob dnevu žensk bodo tako javnosti v tem duhu odprli vrata nekateri arhitekturni studii ter ateljeji, ki jih vodijo ženske.

Morda je v tokratni, tretji ediciji omenjene razstave najzanimivejša Milica Detoni, ki je v Plečnikovem seminarju zasnovala načrt za nagrobnik svojemu očetu. Plečnik je pozneje mavčni model nagrobnika dal vliti v bron in ga uporabil za Spomenik ženskim demonstracijam, ki stoji na Kongresnem trgu, kjer je leta 1943 več tisoč žensk demonstriralo proti mučenju zapornikov, streljanju talcev, ter zahtevalo izpustitev mater otrok in bolnikov. Pomenljivo je bil spomenik v sklopu Plečnikovih del v Ljubljani, ki je dejansko delo njegove študentke, razglašen za spomenik državnega pomena.

Nocoj se ob pol devetih zvečer lahko v Kinodvoru udeležite premiere dokumentarnega filma Odraščanje, režiserjev Siniše Gačića in Dominika Menceja. Film je predpremiero doživel decembra lani na Festivalu LGBT filma. Film je intimni portret lezbičnega para z otrokom in njunega doživljanja referenduma o družinskem zakoniku. In ker gre vendar za otroke, se poleg osebne zgodbe ter družbenega in političnega ozračja film osredotoča tudi na najmlajše člane istospolnih družin, ki so potencialno lahko žrtve predsodkov v nestrpni družbi. Film Odraščanje pa vseeno ostaja v vlogi aktivizma. Istospolni par z otrokom trenutno še ni družina, a Boj za se nadaljuje. Naslov Odraščanje lahko povežemo z nujnostjo spremembe stanja zavesti v Sloveniji.

Na AGRFT se je ravnokar odvila konferenca ob izidu knjige Uprizoritvene umetnosti, migracije, politika: slovensko gledališče kot sooblikovalec medkulturnih izmenjav. Knjiga, ki je izšla pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete, se osredotoča na slovensko gledališko ustvarjalnost v 20. in 21. stoletju skozi prizmo politike, estetike in etike medkulturnih izmenjav. Namenjena je odgovoriti na vprašanja specifike slovenskega gledališča, ki je prostorsko umeščen v preplet slovanske, romanske in germanske kulture. Na vprašanje, kako se ta preplet odraža v uprizoritvenih umetnostih, nam odgovarja dr. Barbara Orel.

Izjava

Medkulturnost se kaže tudi v rabi odrskega jezika. Če pa vprašanje obrnemo, torej kako je gledališče slovenskega prostora vplivalo in se izražalo v mednarodnem prostoru, dr. Barbara Orel odgovarja, da so gledališka gostovanja v tujini precej težka za organizacijo in precej draga, vendar pa so kljub temu potekala.

Izjava

Kulturne pozdrave, Škerla.