Film pred filmom

Film pred filmom

Kulturna ali glasbena novica
20. 9. 2019 - 15.10

Drage poslušalke in poslušalci, pozdravljeni v poslednjih Kulturnih novicah tega tedna. Drevi se pričenja dvodnevno ogrevanje za prihajajoči mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk, katerega istoimensko društvo, je letos prejelo prestižno nagrado za kulturo Princess Margriet, ki jo podeljuje Evropska kulturna fundacija. Dogajanje se bo od sedmih dalje odvijalo v prostorih Slovenske kinoteke. Projekcije štirih filmov, dveh danes ter dveh v soboto, bodo potekale ob prisotnosti priznanih režiserk, Turkinje Didem Pekün, avtorice filma Araf, ter francoske režiserke armenskih korenin Valérie Massadian s celovečercem Nana, sklopom kratkih filmov Amerika, Mamica, Ninouche ter Starost je … (segment Dragocen) in njenim drugim dolgometražnim filmom Milla.

Didem Pekün v svojem delovanju tipa tako znotraj kozmosa umetniške raziskave kot tudi prakse ter konceptualno preizprašuje vznik in produkcijo nasilnih geografij ter tematiko razseljevanja. Njena filmska produkcija stilsko posega po dokumentarcih ter video instalacijah.

Filmi Valérie Massadian - danes ob devetih predvajan Nana, jutri pa kratki filmi ter film Milla - obravnavajo ženske like ter njihov odnos do sveta. Senzibilnost in posluh, s katerima režiserka filmsko portretira resnične osebe in ne v filmskem svetu atomiziranih protagonistov, sta središčna elementa njenega umetniškega udejstvovanja. Scenarija in predhodno zastavljene fabule torej ni - celice filmskega procesa pričnejo dobivati substanco šele v soobstajanju prostora, igralk in kamere, za katero režiserka ne usmerja, marveč ovekoveči otipljivost ženske na platnu. In ravno v senzibilnosti in svobodi režiserkinega snemalnega postopka kot nasprotju prevladujočih, objektivizirajočih filmskih tehnik, je vraščena zgoščena mera radikalnosti in političnosti. Njene kinematografske stvaritve zaznamujejo nizkoproračunskost in majhne igralske zasedbe. Zakaj je pravkar opisana neigra igre ena od specifik njenega dela, je pojasnila režiserka Valérie Massadian.

IZJAVA

Kje se vrši političnost njenega opusa? Ponovno avtorica.

IZJAVA

Kot enega ključnih konceptov filmskega skeleta v delih Valérie Massadian se nemalokrat izpostavlja portretiranje ženskosti. Način, prek katerega staplja ženskost s svojim filmskim delom, opiše režiserka.

IZJAVA

O igri v svojih filmih ter o tem, kaj jo je pripeljalo do tega, da se je iz območja za snemalnim orodjem tudi sama prestavila v dokumentirajoče oko filmskega kadra, Valérie Massadian.

IZJAVA

Davi se je v Hiši Evropske unije odvila novinarska konferenca Platforme za sodobno raziskovalno umetnost KONS. Tiskovna konferenca, ki so se je aktivno udeležili vsi partnerji platforme, prejemnice evropskih kohezijskih sredstev iz naslova Strategije pametne specializacije, je stremela k verbalizaciji in predstavitvi njihovega konceptualnega ter ciljnega počela. Zavod Kersnikova, Zavod Projekt Atol, Zavod Aksioma, Društvo Ljudmila in Zavod Cona – vsi iz Ljubljane - ter Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici, Mladinski center Velenje, LokalPatriot Novo mesto in Mladinski kulturni center Maribor so KONSU življenjski sok vdihnili z namenom opolnomočenja civilne družbe na eni strani ter povečevanjem nadzora in distribucije moči ter kapitala na drugi, in sicer prek novih tehnologij, ki s svojo vseobsežnostjo ponujajo še nejasno artikulirano emancipatorno nevtralnost. Osrednja stebrišča sodobne socialne tresavice - hitro staranje prebivalstva, strateško delovanje globalnih ekonomskih velesil, prelomne tehnološke aplikacije, izključevanje in marginaliziranje družbenih skupin, napetosti med vladami in nevladnimi organizacijami, lokalni in mednarodni konflikti, podnebne spremembe, okoljski problemi in novi zdravstveni izzivi - zahtevajo precizne civilizacijske premisleke. Za slednje pa sta nujni mobilizacija ter vsevključujoča participacija, opozarja KONS.

V okviru včerajšnje seje Vlade je bil podprt tako imenovani predlog o kulturnem evru, s katerim naj bi, kot narekuje ena izmed ciljnih zavez obstoječega koalicijskega sporazuma, vsaj pričeli drobiti skrajno podhranjenost, ki obroblja polje slovenske kulturne politike. Razvojna ter investicijska sredstva, namenjena omenjenemu področju, se namreč drastično zmanjšujejo že dobro desetletje. Sredstva iz programa Zakona o kulturnem evru bodo tako usmerjena v projekte, ki so jih določili kot temeljne in s katerimi naj bi bilo možno skrbeti za simetričen razvoj na področju kulture, konkurenčnost slovenskega jezika v obstoječi digitalni eri in za nekatere ključne objekte kulturne dediščine.
Od odra politike pa k odru uprizoritvene umetnosti. Inavguracija v novo gledališko sezono Mestnega gledališča ljubljanskega je že tradicionalno sovpadla s podelitvijo Dnevnikove nagrade za izjemno odrsko stvaritev v predhodni gledališki sezoni MGL. Dnevnikova komisija, ki so jo sestavljali člani Gregor Butala, predsednik, Tomaž Gubenšek in Vesna Miloševič Zupančič, so po včerajšnji genezi predstave Sedem dni režiserja Žige Divjaka nepogrešljiv igralski in interpretativni doprinos k slovenski odrski umetnosti pripisali prejemniku nagrade, igralcu Juretu Henigmanu. Uprizoritveno ogrodje, v katerem naj bi Henigman trem likom vdihnil ne le prepričljivo ter svojstveno odrsko pojavnost, marveč jih uspel celostno všiti v njihovo širšo scensko, dogajalno in logistično dramsko kozmologijo, so bile predstave  Mercadet ali poslovni človek, Tih vdih ter Tartuffe.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.