Gnili paradižniki na Prangerju?

Kulturna ali glasbena novica
12. 7. 2022 - 15.10

Prejšnji četrtek se je v Rogaški Slatini pričel osrednji del programa 19. Festivala poezije in literarne kritike Pranger. Kritiške razprave so v Kulturnem centru Rogaška Slatina potekale vse do sobote. Pred tem je pod okriljem festivala že v maju potekala podelitev priznanj nagrajenkam in nagrajencem natečaja Mali Pranger. Sicer je bila otvoritev načrtovana s konceptualno razpravo Poezija in Jeza, ki je bila nepričakovano prestavljena na jesen.

Na letošnjem Prangerju so bili kritiški inšpekciji podvrženi pesnice in pesniki Kristina Hočevar, Neža Zajc, Nina Dragičević, Natalija Milovanović, Meta Kušar, Janez Ramoveš, Jernej Županič, Cvetka Lipuš ter Kristina Kočan. Nabor pesnikov za kritiške razprave so izbrali kritiki Denis Škofič, dr. Alen Albin Širca in Silvija Žnidar, namesto slednje je z ostalima dvema pogovore vodila Diana Pungeršič. Več o procesu izbiranja pesnikov pove Škofič.

Izjava

Vsak dan je potekala po ena kritiška razprava, na kateri so bili na sramotilni steber zaporedno privezani trije izbrani pesniki. Trojezična zbirka Kristine Hočevar z naslovom Rujenje je že prvi dan spodbudila razpravo o vprašanju nacionalno predznačenega opredeljevanja posameznih poetik, Hočevar je namreč v zbirki pisala v kitajščini, slovenščini in angleščini. Razprava se je dopolnila s fokusom na zbirki Natalije Milovanović. Njena zbirka Samoumevno prepleta srbsko izrazje s sicer v slovenščini pisano poezijo, poleg tega avtoričina materinščina ni slovenščina. Kritik in profesor dr. Alen Albin Širca je zagovarjal stališče, da je vprašanje nacionalnosti pesnice že preseženo.

Izjava

Izrazito buren odziv je spodbudila zbirka Neže Zajc, Brez slovesa, ki je s svojo izrazito individualizirano duhovno poetiko vidno izstopala iz siceršnjega, bolj prizemljenega nabora. Meta Kušar, ki je Neži Zajc in tovrstnemu slogu naklonjena, se je dotaknila skoraj dogmatičnega zavračanja tovrstne poezije.

Izjava

Vprašanje Mete Hočevar je zaradi obilice kritiških komentarjev izzvenelo bolj ali manj v prazno, a vendar Škofič ocenjuje, da je letošnji Pranger prav zaradi izrazitejše polemičnosti oziroma živahnosti razprav uspešnejši kot njegovi predhodniki.

Izjava

Podobno je Pranger doživela tudi pesnica Natalija Milovanović, ki se je festivala letos udeležila prvič.

Izjava

V Rogaški Slatini je v sklopu festivala potekala tudi tradicionalna podelitev Stritarjeve nagrade za mladega kritika. Nagrado je v imenu nagrajenca Muanisa Sinanovića prevzel Dejan Koban, ki je tudi prebral slavnostni govor, v katerem Sinanović izpostavlja nujnost po ustrezni podprtosti področja literarne kritike.

Izjava

Monotonost zaključne proslave je presekal nekoliko presenetljiv nagovor vodje festivala Urške P. Černe, ki se je nepričakovano navezala na Pranger v kontekstu okoljske problematike in etičnega razmisleka ob izbiri prehranjevalnih navad obiskovalcev. Natalija Milovanović sicer v zbirki Samoumevno med drugim tematizira tudi okoljsko problematiko, zato je med kritiško razpravo spodbudila tudi tovrstno debato. A vendar povod za izčrpno problematiziranje Urške Černe izhaja iz nekoliko bolj organizacijskega vidika. Za eno težavnejših točk organizacije festivala se je namreč izkazala koordinacija prehranjevalnih navad vse večjega deleža rastlinojedcev, na katerega tamkajšnje okolje po besedah Černe še ni pripravljeno.

Izjava

Tudi sicer ima Pranger pri povezovanju z okoliškimi prebivalci težave, saj sedeže dvoran Kulturnega centra Rogaška Slatina zasedajo s festivalom že seznanjeni obiskovalci. Ti se kot predstavniki kritiškega ali pesniškega področja festivala udeležujejo zaradi osebnega angažmaja in poklicne nujnosti. Organizatorji se zavezujejo, da bodo v naslednjih letih izboljšali tudi ta vidik festivala.

Do 20. Prangerja je pred nami še jesenski del programa, ki obsega že omenjeno konceptualno razpravo z Urošem Prahom in Barbaro Korun. Potekala naj bi oktobra. Sledi ji mednarodna razprava o vlogi angleščine kot prevodnega jezika slovenske poezije.

Izjava

Na razpravi bosta sodelovala Erica Johnson Debeljak in Jernej Županič. Koščku branja slednjega bomo prisluhnili tudi v etru.

Izjava

Pred prangerjem je gnile paradižnike težkala Lara.

 

foto: Pranger, facebook

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

1. Naloga kritika je predreti led v zamrznjenih srcih bralcev.

2. Kritištvo je oblika religije. Naloga kritika je obujanje od mrtvih.

3. Vstopiti v vlogo kritika, ki z železniimi rokami nujnosti trese posodico z metalnimi kockami, zahteva močno osebo.

4. »Česar ne obravnavamo, to ne obstaja.« Ta sodba je posledica intelektualne napake. V naši »Novi Normalnosti« je nujno potrebno, da se kritik razgleda po okoliških hribih, skratka, da pojasni svojo (omejeno) perspektivo. Izgovori v smislu »to je onkraj moje čajne žličke« odpadejo.

5. Kritiki so za razliko od avtorjev, ki so nasledek vzreje in izbora, proizvod lastne, čiste volje.

6. Kritiki pripadajo šoli neusmiljenega individualizma, pri čemer njihov individualizem ni narcistično pogojen, ampak je v službi zmage nad skupnostjo. (četudi se takšni boji za kritika končajo slabo).

7. Kritištvo je relacijsko pogojena dejavnost, saj mora neprestano potovati proti smrti in se dvigati iz nje. Kritik je relacijsko bitje, bitje prehajanja, nekaj transientnega.

8. Kritikov prehranski režim mora gravitirati k upadu moči in bolezni, zato naj kritik zaužije ogromne količine junkfooda (smrt), toda po obroku mora nemudoma preteči 10 kilometrov (ozdravljenje). (nadzor nad lastno boleznijo in zdravjem)

9. Največja dobrota smrti je v tem, da te neskončno žali. Od tod njena neskončna lepota.

10. Pojem »mladost« in »starost« za kritika nista v odnosu zaporedja. Sta dve možni izbiri.

11. Kritik mora biti odgovoren za svoje sanje.

12. Če kritik nima trdnega znanja, nič hudega. Toda potem mora toliko bolje razviti svoj sanjski aparat.

13. Kritik mora hoditi spat s pogledom na gorečo vžigalno vrvico, ki je napeljana k sodom smodnika.

14. Kritik ne sme veliko spati. Zbuja se z vratolomno podplutimi vekami in razkuštranih las.

15. Kritik svoji sreči ne sme pustiti, da zasveti. Ravno obratno: pustiti mora , da zasveti njegova temačnost.

16. Kritik mora v hudobnih, neotesanih avtorjih uživati kot v pogledu na divjo pokrajino, ki ima lastne smele linije in svetlobne učinke.

17. Kritik mora emfatično misliti figuro zločinca.

18. Kritiku je prepovedano iskati resnico / vrednost zgolj v dobrih osebah.

19. Kritik se izogiba vsemu človeškemu. Kritik je pošast , bitje izven sveta, grozljiva prikazen, ki igra človeka.

20. Kritik ve: Prava kritika je nož, s katerim od časa do časa avtorjem prezrači prsni koš. Po tem dejanju se lažje diha.

21. Kritika, ki nikogar ne spravi v žalost in nikomur ne oporeka, ni kritika. Naloga kritike je ajshrološka.

22. Kritik mora občasno groziti avtorjem, na ulici jim mora slediti, jih zasledovati ter jim pljuniti v obraz (če to dovolijo). Lahko jih tudi sklofuta.

23. Dober kritik je tisti, pred katerim avtorji trepetajo kot ptički pred klopotačo.

24. Kritik se zaveda, da ne more jadrati z jutrišnjim vetrom, ampak sedanjim. Ve pa tudi, da je proti vetru možno jadrati s pomočjo vetra.

25. Bogove/inje je mogoče izstradati tako, da se kritik(i) izseli(jo) v gozdove.

26. Posnemanje (političnih) čustev (pizdenje čez Mladino, čez Repovža, Kordiža, čez desničarje, Lokarja , čez Novo Tv) je za kritika zapravljanje moči in popolnoma sprevrženo dejanje.

27. Kritik mora vzdrževati dobro telesno kondicijo. Ohranjati mora podobo, da sta njegova duša in duh dorasla vsem nevarnostim in presenečenjem.

28. Kritik se mora zagraditi v visok stolp z visokimi zidovi (, ker vanj buta morje literarnega dreka), a vseeno mora v obzidje vgraditi gostoljubna vrata.

29. Kritik se mora po prebranem čtivu-četudi je slabo!- popolnoma spremeniti, še več, s svojim zgledom mora spremeniti tudi druge. Bilo bi grozno, če prebrano delo v njem ne bi zbudilo spreobrnenja. Konvertitstvo je nekaj zaželenega.

30. Kritik si mora sam določiti anatomijo zaznavnega aparata. (Ne sme mu jo določiti narava). Po eni plati mora razviti tako ostre oči, da se mu avtor zazdi neizmeren in neskončen. Po drugi plati mora v sebi sprožiti takšno organogenezo, da zaznavanje osončja in planetov občuti kot skrčeno na eno samo celico.

31. Kritik ni koristen člen ali orodje neke celote, ampak nekdo, ki dela škodo avtorjevi, družbeni ter predvsem lastni neumnosti. Zgolj to. Kritik ni poboljševalec ali razvozljalec sveta.

32. Kritik v osnovi ne sme sprejemati naročil in ne sme delovati kot izvajalec. Razen če se tako odloči, ampak potem ni pravi kritik.

33. Kultura je žilava zlitina neumnosti in nizkotnosti, ki jo je treba razstreliti in pognati v zrak. Kritik zato ni človek , temveč dinamit.

34. Individualizem je: To, da zahtevaš popolno lastništvo nad svojimi močmi in silami, se pravi pravica do lastne življenjske oblike.

35. Kritik mora knjige pomakati v drek, scalino in in kri. Tako si bo ustvaril nov bazen doživljajev, iz katerega se bo napajala njegova inovativnost.

36. Kritik mora obiskovati klavnice, mesta zločinov, samomorov , nesreč in mesta grobišč. Mora znati nase sprejeti težo duhov.

37. Kritik se mora dati zapreti v živalsko kletko. Postati mora osamljena žival ter prepevati kot osamljena žival. V ta namen mu je dovoljeno uživati droge.

38. Kritik se mora ure in ure opazovati v ogledalu, da končno ugotovi, kakšne barve je plamen njegovega duha nad glavo.

39. Kritik se mora pri hoji na ulici (ko ga napadajo) premikati geometrijsko, ko ga zasmehujejo, pa se mora držati vzravnano kot kakšno ponosno neoplatonistično bitje. Včasih mu je dovoljeno tudi, da se premika v nasprotni smeri svojega premikanja (da se malo sprosti).

40. Kritik mora sredi nevihte oponašati zvoke grmenja in s svojimi telesnimi gibi ponazarjati sile narave.

41. Kritik mora spoznati namen pelerine.

42. Kritik mora preiskati gozd za hišo pesnika. Opazovati mora njegovo hišo sredi najhujšega naliva.

43. Kritik ve: Nasprotipostavljenost kulturi ni težka pozicija. Dosti težje je izumiti protinapad na kulturo. Pri nas morda dva, trije.

44. Kritik ve: Iz fiktivne nasprotipostavljenosti žirije in avtorja, mnogi kujejo dobičke.

45. Krtik ve: Književnost že dolgo ni več pripomoček z zavajanje mladine. Sedaj to počne tehnologija.

46. Kritik ve: Teorija ne zna več napovedati, kako se bo premikalo kolektivno telo.
Književnost ne zna več na štadione pripeljati množic. This new normal.

47. Kritik ve: njegova hitrost ni v tem, da je hiter, ampak da se ne obotavlja. Njegova iznajdljivost je v tem, da se zna umiti do čistega tudi z umazano vodo.

48. Kritik mora izdelati svoj jezik. Sovražnik te premaga, ko začneš govoriti njegov jezik.

49. Ne spomnim se več.

50. …tbc…

50 navodil je lepših od letne bere poezije (vključno z nagrajenimi zbirkami, kakopak). Najmanj enkrat so bila že objavljena. Avtor, si voljan dati kakšen namig o identiteti?

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.