Opozoriti želimo na današnjo otvoritev razstave z naslovom Heterogena umetnost; ki naj bi bila »zgodba o druženju, o druženju ilustracije z instalacijo«. Vas to na prvi sluh ne pritegne? »Je tudi zgodba z globljim pomenom, zgodba o druženju raznolikosti. Z razstavo [je zastavljeno] vprašanje, kako razumemo ustvarjalnost in koliko jo cenimo.« Ne, še zmeraj ne? Kaj pa nočne posode z vsebino? Je to »that shit«, ki vas prepriča? Instalirane kahle »z navidezno pripadajočim tekstom«? Tekstom, »ki je abstrakten in predmetov ne razlaga, kljub temu, da je, kot po navadi v muzejih ali galerijah, tik ob njih. Govorimo torej o tekstu, ki naj bi obiskovalca poučil o vsebini razstavljenega artefakta. Tekst, ki v primeru razstave Heterogena umetnost spremlja keramične artefakte, pa ni razlagalen, temveč pojasnjuje proces ustvarjalnosti in nastajanja umetniškega dela. Je likovno teoretski in je samostojna prvina. V družbi z razstavljenim predmetom tako postane ironično impliciten.«

Nas so pri promocijskem gradivu za razstavo navdušile predvsem računalniške ilustracije Melite Vizjak, ki delajo družbo omenjeni instalaciji keramičnih kahlic. Gre za ilustracije rekov, izrekov in metafor, včasih tudi hudomušnega dojemanja posameznih besed, ki jih večinoma povezujeta dve figuri: dolgolaso dekle in gologlav fantič. Slednja izgledata kot nekakšna mešanica Loleka in Boleka, palčka Smuka ter Slotha iz Spielbergovega old school mladinskega spektakla Goonies, na las pa sta podobna tudi malce abstrahiranemu Gargamelu, saj veste, tistemu, ki bo dobil Smrkce - pa če potem takoj umre! »Močna stiliziranost in predimenzioniranosti delov telesa ilustriranih junakov ohranja likovno čistost!« Opišimo primer: umetnik vzame zares besede »Bila je izrezana babica« in lolekinbolekovsko ilustracijo punčke vtakne med ilustrirane škarje, ki režejo babičino črno silhueto - takšno -, kakršne so včasih poleti namesto kičastih portretov in slabih karikatur štancali po celotni dalmatinski rivieri. Besede, ki preko ilustracije rastejo mimo grêde in to povsem mimogrede … Od danes do 5. julija v Galeriji P74!

Mimogrede pa je tudi naslov razstave, v okviru katere bo ilustrator Matija Medved danes zasedel TAM-TAM Ulično galerijo na Vegovi. Medved je bil svojčas redni sodelavec družbenokritičnega časopisa Tribuna, za katerega je leta 2013 ilustriral obsežno moderno pravljico Zmaji v banji, ki se jo je lotil le z dvema navadnima barvicama: cinober rdečo in ultramarin modro. Kljub temu ali pa tudi zato je pravljica, natisnjena na ogromnem A3 formatu, na 11. bienalu slovenske ilustracije prejela plaketo Hinka Smrekarja. Bojda je dečko perfekcionist, ki najbolj uživa v eksperimentiranju. Prisega na risanje z roko – od intuitivnega čečkanja do premišljenih in likovno dognanih ilustracij, polnih očarljivih nadrobnosti …

Medvedu smo naredili medvedjo uslugo in ga kot vizualnega umetnika posilili spregovoriti o današnji razstavi: o motiviki, tehnikah, barvah in še čem:

Izjava