Kaj bomo brali v 2023
Lep pozdrav v Kulturnih novicah. Kakšne knjižne novosti bomo lahko brali v letu 2023? Da bi naš pregled v teh kratkih minutah, ki so nam namenjene, segel karseda široko v ocean raznolikih domačih založb, smo poklicali tri založbe, in sicer novomeško založbo Goga, butično založbo LUD Šerpa in družboslovno-humanistično založbo cf.
Jelka Ciglenečki, glavna urednica Goge, je poudarila, da si založba še naprej prizadeva za objavo vrhunskih domačih avtorjev.
Hišni avtor založbe Goga je tudi Tadej Golob, ki, kot pove Ciglenečki, s svojimi kriminalnimi romani ne le finančno podpira založbo, ampak deluje tudi za njeno prepoznavnost. Založba tako v zadnjih letih raste ‒ tako s prodajo svojih izdaj kot z njihovim številom. Izpod peresa Tadeja Goloba si letos lahko obetamo kar dve deli – poleg nove kriminalke, ki bo naslovljena Oj Triglav, moj dom, bomo deležni tudi malo drugačnega čtiva, in sicer kolesarskega vodiča. Teorije se bodo pri Gogi dotaknili z zbirko esejev Mladena Dolarja o literaturi. Ljubitelji vezane besede pa bodo deležni antologije poezije, ki si jo je na lastno telo vtetoviral pesnik Dejan Koban. Naslovil jo bo: Pre-več. Založba Goga je letos prevzela tudi nalogo izdaje antologije slovenske kratke proze, saj je v našem prostoru ni bilo že nekaj desetletij. Več o antologiji in izboru zgodb nam pove Ciglenečki.
Založba LUD Šerpa – po besedah glavnega urednika, Primoža Čučnika ‒ objavlja dela za zahtevnejšo bralko in krije prevodne luknje.
Prej omenjene prevodne luknje bodo pri najmanjšem nosaču, kot se tudi imenujejo, letos krili z novim prevodom Logično-filozofskega traktata Ludwiga Wittgensteina. Sicer bo to drugi prevod tega dela v slovenskem jeziku, a je knjiga razprodana že dvajset let.
Založba *cf. ostaja zvesta svojemu področju in napoveduje prevod klasike Louisa Althusserja Za Marxa. Ponašajo se tudi z zbirko prevodov neevropske literature Kaif. Letos jo bo dopolnil roman južnoameriškega avtorja Evelia Rosera Vojske. Obetata pa se tudi dve teoretski deli mlajših slovenskih avtorjev, in sicer Marka Hočevarja in Ane Podvršič. Več o omenjenih delih nam pove glavna urednica založbe *cf. Amelia Kraigher.
Dodaj komentar
Komentiraj