Kosilo na Jesenicah
Pozdravljeni v kulturnih novicah. V Galeriji Fotografija, eni redkih striktno fotografsko usmerjenih galerij v Sloveniji, so včeraj otvorili razstavo Projekt Jesenice, ki s svojim intermedijskim konceptualnim zaledjem nekoliko odstopa od siceršnjega programa institucije. Predstavljajo se umetniki in fotografi treh generacij - Tihomir Pinter, Roman Uranjek in Tadej Vaukman, ki v Projektu raziskujejo umetniško prakso drug drugega. Te so že na prvi pogled zelo različne tako v vsebini kot tudi v načinu dela, uporabljenem mediju in estetiki.
Izhodišče so fotografije železarn po bivši Jugoslaviji Tihomirja Pinterja, s katerimi je v 70. letih prejšnjega stoletja začel svojo karierno pot. Gre za klasično črno-belo analogno fotografijo, ki s premišljeno kompozicijo in občutkom za detajl prizore železarn spreminja v abstraktne geometrijske oblike. Ena izmed obravnavanih železarn, jeseniška, je postala referenčna točka projekta. Roman Uranjek, dolgoletni član skupine Irwin, v Projektu Jesenice nadaljuje svojo serijo intervencij Izložba, v katerih vstopa in posega v geografski prostor delovanja fotografov. Uranjeka je pri delu fotografiral Pinter, s čimer se je navezal na svoj kasnejši projekt - Umetnik v ateljeju, v katerem je slovenske ustvarjalce dokumentiral v njihovih delovnih prostorih. Poleg prostorskih intervencij se Uranjek na Pinterjevo delo nanaša še s kolažnimi posegi v izhodiščne fotografije jeseniške železarne, ki jih z dodajanjem svojega zaščitnega znaka, grškega ali Malevičevega križa, predrugači v maniri lastnega projekta Vsaj en križ na dan. Jeseniško akcijo simbolno “uokviri” umetnik mlajše generacije, Tadej Vaukman, ki se s spontanimi in neposrednimi snapshoti procesa ostalih dveh vrača v svoje fotografske začetke. Vaukman razloži, kako je prišlo do sodelovanja.
Čeprav Vaukman v številnih pogledih vleče vzporednice z Uranjekovo prakso in “fetišističnim lotevanjem nekih stvari”, kot se je izrazil, je med snovanjem Projekta spoznal, da mu vse bližji postaja Pinterjev zrel in premišljen način dela.
Na način dela in specifike ustvarjanja posameznikov se nanaša tudi predstavitev del v galeriji. Obiskovalec se najprej sreča z Vaukmanovimi spontanimi fotografskimi utrinki, ki so brez okvirjev na zid obešeni z žebljički in sponkami za papir. Temu v naslednjem prostoru ostro nasprotujejo umetelno uokvirjeni podpisani Uranjekovi kolaži, strogo postrojeni v vrsto, ter Pinterjeve precizne in premišljene črno-bele kompozicije v črnih okvirjih.
Za Vaukmana je “surovost” predstavitve neke vrste sklenitev kroga, vračanje na začetek lastne fotografske poti, k hipnim posnetkom prijateljev in znancev, predstavljenim na primer v njegovi fotoknjigi Dick Skinners.
A kontekst, razstavni prostor in subjekti fotografij so drugačni, v čemer prepoznava osebnostni in umetniški razvoj. Čeprav se v svojem delu v zadnjem času odvrača od striktno fotografskega medija, v smehu objasni, da je zanj pomen in uspeh razstave - ironično - tudi v tem, da se prvič predstavlja v fotografski galeriji.
Projekt Jesenice ni niti tipična fotografska niti tipična skupinska razstava. Fotografsko izhodišče avtorji z željo po medgeneracijskem in medumetniškem sodelovanju predelajo v nerazdružljivo intermedijsko celoto, ki hkrati deluje kot neke vrste zemljevid njihovih umetniških praks. Razstava bo na ogled do 30. aprila.
Jesenice je figurativno obiskala vajenka Eva B.
Dodaj komentar
Komentiraj