Louis Adamič: Borec iz Mnogih dežel

Louis Adamič: Borec iz Mnogih dežel

Kulturna ali glasbena novica
14. 11. 2018 - 15:10

Tokratne Kulturne novice namenjamo največjemu sinu grosupeljskega okoliša: Louisu Adamiču. Lani je namreč minilo 120 let od njegovega rojstva v vasi Blato pri Grosupljem. Petnajstletni Adamič se je tik pred prvo svetovno vojno odpravil v Ameriko, služil vojsko in si s tem prislužil ameriško državljanstvo. Potem je delal in pisal. Pisal o delu in delavstvu, o delavskem boju in raznolikosti ameriških delavcev. Ko rečemo, da je delal in pisal, mislimo dobesedno: Adamič je izdal okoli 30 knjig in več kot 400 člankov. Adamičeve knjige so se prodajale v več kot sto tisoč izvodih, in kot sam nekje zapiše, njegove knjige niso založbi nikdar prinesle izgube. V zgodnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja je Adamič prevedel Cankarjevega Hlapca Jerneja. Njegov prevod Yerney’s Justice velja za prvi angleški prevod Cankarjevega dela.

Spričo obširnosti Adamičevega pisanja je v slovenščini na voljo manj kot tretjina del iz njegovega opusa.

Omenjeno vrzel počasi polni založba Sofija. V teh dneh bo namreč izšel prvi prevod nagrajenega Adamičevega dela From many lands, v slovenščini Iz mnogih dežel. Naslednji mesec, torej decembra, pa prav tako pri založbi Sofija, v reviji Borec, v sodelovanju z Inštitutom za migracije ZRC SAZU izide tematska številka. Adamičevo knjigo Iz mnogih dežel je prevedla Mojca Dobnikar, spremno besedo pa je napisal Blaž Gselman. Gselmana smo vprašali, kaj je vredno izpostaviti v prevodu knjige, ki je izšla pred osemdesetimi leti:

////////////////izjava////////////////

Adamič je bil pisatelj delavec, a tudi aktivist. Ne samo s svojim pisanjem, ampak z neutrudnim lobiranjem. Pa naj bo to proti internaciji Japoncev med drugo svetovno vojno ali pa ameriški zunanji politiki. Navsezadnje je Adamič že januarja 1942 Rooseveltu povedal, da v rodni Sloveniji delujejo neki »drugi četniki«, neodvisni od Mihajloviča. Adamič je v celotni vojni aktivno lobiral, da bi zavezniki priznali partizane kot legitimno silo.

Vendar se zdi, da je Adamič v Ameriki zgodovinska obskurnost. Gselmana smo vprašali, kakšna je bila percepcija Adamiča v ZDA:

///////////////////izjava///////////////////

Omenili smo, da je v slovenščino prevedena okoli tretjina Adamičeveih knjig. Zanimala pa so nas še druga Adamičeva dela v slovenščini:

///////////////////izjava///////////////////

Naslednji mesec torej izide tudi tematska številka revije Borec, ki bo posvečena življenju in delu Louisa Adamiča. Gselmana, ki je eden od avtorjev v tematski številki, smo vprašali, ali nam lahko malo oriše vsebino prihajajoče številke:

///////////////////izjava///////////////////

Ko smo že pri Adamiču: jutri bo imel v knjižnici v Žalcu Milan Mrđenović predavanje z naslovom Odnos Louisa Adamiča do Sovjetske zveze.

 

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness