Letošnjo jesen praznujemo stoto obletnico novomeške pomladi - kulturno-umetniške manifestacije - ki naj bi leta 1920 postavila temelje slovenski avantgardni umetnosti. V znak obeležitve so se septembra v Novem mestu že odvili številni kulturni dogodki, prihodnji pa bodo zenit dosegli prav na dan stote obletnice, 26. septembra.

Z imenom novomeška pomlad se kiti manifestacija, ki je, kot bi iz imena težko razbrali, ugledala luč sveta v Novem mestu jeseni leta 1920, natančneje 26. septembra. Začetni dogodek se je na ta dan ‒ pod imenom Prva pokrajinska umetniška razstava - odvil v Windischerjevem salonu v Kandiji. Pod pokroviteljstvom Riharda Jakopiča so želeli umetnost približati preprostemu ljudstvu in izpostaviti novomeški umetnostni preporod kot odraz sočasnih družbenih vrenj. Kako so avtorji umetnost skušali splošnemu ljudstvu približati prav z izbiro prostora manifestacije, pojasni kustosinja v Dolenjskem muzeju Novo mesto, Majda Pungerčar:

Izjava

Novomeška pomlad je sicer zajela številne umetniške in kulturne smeri. Svoje slike so med drugim razstavili tudi že uveljavljeni slikarji, kot sta Božidar Jakac in Marjan Mušič; svojo sliko Pod oknom pa je razstavil tudi slikarski starosta Rihard Jakopič. Odprtje razstave je istega dne na novomeškem gradu Kamen pospremil slavnostni koncert skladatelja Marija Kogoja. Ob tem je potekal še literarni večer Mirana Jarca in Antona Podbevška v Narodnem domu. Odmevnost novomeške pomladi za nekdanjo kulturno-umetniško srenjo za nas oriše kustosinja Majda Pungerčar:

Izjava

V Dolenjskem muzeju v Novem mestu so v znamenju letošnje obletnice pripravili tudi dve razstavi. Prvo, Mladi, neznani, avantgardni, so otvorili 28. avgusta, predstavlja pa manifestacijo novomeške pomladi in ne nujno najbolj umetniške življenjske poti vseh njenih akterjev. Da pa bi lahko vsaj v nekaterih pogledih podoživeli tisti jesenski dan 26. septembra leta 1920, bodo na dan stote obletnice v Galeriji Dolenjskega muzeja v Novem mestu otvorili razstavo Let novomeške pomladi, na kateri bo razstavljenih 220 likovnih del, ki so si jih lahko ogledali tudi nekdanji okoliški prebivalci.

Kulturni preporod novomeške pomladi je po bridki svetovni vojni zaznamoval izstop Novega mesta iz provinicalne obskurnosti v svetlobo napredne umetnosti. S svojo odprtostjo umetnikom iz drugih kotičkov slovenskega prostora, ki so prav tako sodelovali na manifestaciji, pa je pridobila značaj buditeljice narodne zavesti in temeljnega kamna umetnikom dvajsetega stoletja.