Mazanje s festivalsko tinto
V današnjem novičarskem potopu se odpravljamo v svet zaporednih sličic, pasic in oblačkov na festival stripa Tinta, ki odkriva tako tuja kot domača obzorja stripovskega stvarstva. Za uvod v festival, ki se je začel v sredo in bo trajal do nedelje, smo obiskali dve razstavi, ki predstavljata osrednje festivalske goste.
Prvi razstavni moment crème de la crème vseh letošnjih razstavnih malenkosti je postavitev Sama smetana v Galeriji Kresija, ki vsebuje plakate in dela vseh letošnjih gostov - uvertura v festivalsko dogajanje. Izar Lunaček, eden izmed ustvarjalcev programa in direktor Zavoda Stripolis, razloži izbor letošnjih gostov.
Eden izmed tujih gostov, ki je letos v fokusu festivala, je Emmanuel Guibert - najvidnejši predstavnik francoskega novega vala, ki je najbolj poznan po svojih otroških stripovskih serijah v stilu hiperrealizma ali ligne claire. Kaj več o njegovem ustvarjanju lahko izveste na pogovoru jutri, ob sedmih v Kinu Šiška. Njegovo reprezentacijo na dotični razstavi občrta Lunaček.
Poleg tujih gostov so domači festivalski fokus Zlati osli, skupina slovenskih striparjev, ki vsako leto presenetijo z novimi kreacijami. Lunaček - tudi član Zlatih oslov - pojasni ime skupine.
Tako so se - kot vsako leto - pred Tinto v barih na Petkovškovem nabrežju ob petkih zbirali slovenski striparji - Dora Benčevič, Matej de Cecco, Ivan Mitrevski in mnogi drugi - ter ob pijači risali stripe na temo glavnih gostov. Njihovo delo je poleg razstave izšlo tudi v knjižici, kjer lahko beremo, kako so se iz zajcev spremenili v osle, kako so si pijačo na Petkovšku plačevali z blatom, njihovo spreminjanje blata v zlato in kako so v maniri ljudske bajke za čas Tinte levjemu kralju prevzeli oblast nad mestom. Iaaa!
Odnesimo pete še na drugo razstavo, ki smo jo lahko zaužili - to je razstava Katalog Colorama, ki v DobriVagi prikazuje enega izmed letošnjih tujih gostov - Berlinsko riso-tiskarno in umetniško založbo Colorama, ki predstavlja sodobne eksperimentalne stripaske ustvarjalce. Založba si prizadeva objaviti vse najbolj čudne in kompleksne projekte, ki se skrivajo po predalih umetnikov. Njihove izdaje so navadno izrazito barvite in slikovite in prepoznavne po izrazito modernem dizajnu. Vodja festivala in koordinatorica programa Tanja Skale razloži, zakaj so se v fokusu znašli ravno ustvarjalci pod okriljem ravno te založbe.
Razstava torej živi v vizualni podobi, ki je značilna za Coloramo - kar pomeni, da ni enoznačna in predvidljiva, pač pa je konglomerat različnih stilov in pristopov.
Colorama ne razume stripa zgolj kot umetniško, ampak tudi kot kolaborativno prakso. Eden izmed projektov, na katere se osredotoča razstava, je Clubhouse 14.
S svojim umetniškim izrazjem Colorama raziskuje kontemplativne načine pripovedi, kolektivnega pripovedovanja, in s tem proizvaja alternativne sloge pridobivanja znanja.
Takole zaključujemo svoj potep po striparskem festu, ki se danes ob sedmi uri nadaljuje z otvoritvijo razstave Emanuela Guiberta v Galeriji Equrna. Jutri pa se nam obeta najbolj pester festivalski dan s tradicionalnim stripovskim sejmom v Kinu Šiška, dogajanje pa bodo obogatila predavanja in pogovori z gosti. Dan bo ob osmih zaključila podelitev Stripolisove nagrade zlatirepec za najboljše izvirne in avtorske stripe.
Listala in gledala je Maja
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj