Marčevsko kulturno dogajanje se začenja z razstavo vizualnega umetnika in glasbenika Emila Memona, naslovljeno Three Steps to Madness. Social Sculpture and Other Short Stories, ki si jo lahko ogledate v projektni sobi Zavoda za sodobno umetnost v Ljubljani. V Sloveniji rojen Memon je študiral slikarstvo na akademiji lepih umetnosti v Firencah, prostorsko oblikovanje in grafiko na ALUO-ju v Ljubljani ter svojo izobrazbo zaključil kot Fullbrightov štipendist na Pratt Institute v Združenih državah Amerike. Večino svojega ustvarjalnega življenja je bival v New Yorku, kjer je s svojimi instalacijami in koncerti postal pomemben del tamkajšnje umetniške scene. Memonovo delovanje je komentirala kuratorka razstave Barbara Borčić.

Izjava.

Poleg slikarstva, grafike, instalacij in glasbe se Memon ukvarja tudi z videom in filmsko umetnostjo. Trenutno dela pri svojem prvem igranem filmu Mishima Film, ki temelji na osebnosti in delu japonskega pisatelja Yukia Mishime. Nekaj več o Memonovem filmu razloži Borčić.

Izjava.

Memona fascinira tako Mishima kot tudi vrsta drugih umetnikov, ki so ustvarjali v času družbene rekonstrukcije po koncu druge svetovne vojne. Gre za obdobje, v katerem je bila bolečina izkušnje vojne postopoma odpravljena z razširitvijo in okrepitvijo potrošniškega življenja. To dinamiko so poleg Mishime kritično reflektirali tudi filmski režiser Rainer Werner Fassbinder, avantgardni slikar in kipar Joseph Beuys ter predstavnik poparta Andy Warhol. Njihovo delo je pomembna referenca za Memonovo lastno ustvarjanje.

Razstava Three Steps to Madness vključuje nekatera starejša Memonova dela, obenem pa so na ogled tudi projekti, ki so še v procesu izdelave. Razstavljena dela predstavljajo srž Memonove umetniške prakse, ki jo odlikuje povezovanje raznovrstnih medijev, tematizacija modernizma in uporaba pop estetike, s katero Memon poskuša zajeti kapitalistično sedanjost. Razstavo nam je predstavila kuratorka Borčić.

Izjava.

Za ogled Memonovega dela boste morali pohiteti, saj se razstava zaključi že 8. marca.

Če vam slučajno bolj ugajajo ustaljene umetniške klasike, se lahko v Mestnem gledališču Ljubljana udeležite premiere nove uprizoritve Molierovega Tartuffa v režiji Tina Grabnarja. Tartuffe seveda velja za eno izmed največjih komedij 17. stoletja in slovi predvsem po neprizanesljivi kritiki klerikalne hinavščine. Cerkev je skoraj takoj po prvi uprizoritvi leta 1664 prisila kralja Ludvika XIV., da Molierovo komedijo cenzurira. Povsem verjetno so se politično vplivni katoliki čutili kompromitirani, saj je figura Tartuffa razkrivala njihovo pobožnost kot maskiranje posvetnih želja po bogastvu in politični nadvladi. Nekaj več o novi uprizoritvi Tartuffa nam je povedal režiser Grabnar.

Izjava.

Kulturne novice je pripravil vajenec Arne.