Muzej slovenskega Mojzesa

Kulturna ali glasbena novica

Pozdravljeni v slavnostnih Kulturnih novicah. Razlog za slavje? Sprejetje sklepa o ustanovitvi novega državnega muzeja, Muzeja slovenske osamosvojitve, ki je v veljavo stopil v soboto, 6. marca 2021. Kot je moč prebrati v sprejetem sklepu, se muzej ustanavlja s ciljem,

»da se na enem mestu zbira, ohranja in preučuje muzejsko gradivo v zvezi z  osamosvojitvijo in nastankom samostojne slovenske države ter se v razstavnih kontekstih komunicira s tem povezana znanja in vrednote [...] Muzej slovenske osamosvojitve bo tudi osrednja ustanova za podporo znanstveno-raziskovalnemu delu na področju  procesov demokratizacije in osamosvojitve, ki sta bili najpomembnejši dejanji v slovenski zgodovini.«

O pomembnosti stalne muzejske predstavitve procesa slovenske osamosvojitve smo povprašali docenta doktorja Jerneja Kosija z Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete.

Izjava

Pomislek o vsebinski korektnosti ustanavljanja muzeja, ki ga je dr. Kosi izpostavil, je del širše kritike, ki jo strokovna javnost na Ministrstvo za kulturo naslavlja že od novembra lani. Spomnimo, takrat smo iz Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2022 izvedeli za načrt ustanovitve Muzeja slovenske osamosvojitve, ki naj bi obeležil prihajajočo tridesetletnico dogodka.

Zaradi zavedanja občutljivosti, ki jo terja obravnava tega obdobja slovenske zgodovine, in zato, ker ministrstvo z njimi še ni vzpostavilo kontakta, so profesorji Oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani decembra lani na Ministrstvo za kulturo in svojega nekdanjega kolega Vaska Simonitija naslovili odprto pismo. Nadaljuje dr. Kosi.

Izjava

Institucije, ki opravljajo javno službo muzejev, so zakonsko prepoznane kot delujoče v javno korist. Obrnili smo se na doktorico Katjo Mahnič, muzeologinjo in profesorico na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki nam je predstavila zakonsko podlago za vključevanje strokovne javnosti v oblikovanje kulturne politike. 

Izjava

Zato informacija, ki smo jo lahko prebrali v devetem členu predloga Sklepa o ustanovitvi Muzeja slovenske osamosvojitve, da gradivo ni bilo predhodno objavljeno na spletni strani predlagatelja, s čimer predstavniki zainteresirane in strokovne javnosti niso bili vključeni v razpravo, pravzaprav ne bi smela biti presenetljiva. Z vprašanjem o očitkih netransparentnosti smo se obrnili na  Ministrstvo za kulturo, ki  nam je sporočilo:

»Najširša javnost je svoje stališče povedala že leta 1991. Ustanovitev Muzeja slovenske osamosvojitve je torej dolžnost države do vseh volilk in volilcev, ki so izrazili svojo željo po samostojni državi, do vseh žrtev, ki so v osamosvojitveni vojni izgubile svoja življenja, in do sedanjih in prihodnjih mladih generacij, da bodo lahko ozavestile pomen lastne države in spoznale težko in dolgotrajno pot slovenskega naroda do njene uresničitve.«

Na vprašanje, ali je kakršnakoli javna ali strokovna razprava o natančnejši naravi delovanja MSO planirana v prihodnosti, so nam odgovorili zgolj, citiramo:

»Tako je, načrtovana je javna strokovna razprava.«

O pravkar predstavljenem nadaljuje dr. Jernej Kosi:

Izjava

Drugi pomislek, ki smo ga zasledili v medijih, je vprašanje muzejskega fonda novega muzeja. Katja Mahnič je povedala, da muzeja brez zbirke ni. Kot zbirka pa se razume zbirka primarnega gradiva. Velik del primarnega gradiva, povezanega s procesi slovenske osamosvojitve, lahko že danes najdemo v zbirkah treh javnih muzejev: Muzeja za novejšo zgodovino Slovenije, Muzeja narodne osvoboditve Maribor in Muzeja novejše zgodovine Celje. Ministrstvo smo z ozirom na povedano vprašali, ali se bo od katerega izmed naštetih muzejev pričakovalo, da del svojih zbirk prepustijo novemu, na kar so nam odgovorili:

»To bo presodila stroka, sicer pa nam ni znano, da bi kateri koli državni muzej doslej sistematično zbiral vse gradivo na temo osamosvojitve Slovenije.«

O težavnosti pridobivanja informacij o muzeju nadaljuje dr. Katja Mahnič:

Izjava

Poleg javnih muzejev del gradiva, povezanega s slovensko osamosvojitvijo, hrani tudi že obstoječi Muzej slovenske osamosvojitve, zasebni muzej Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve,  krajše VSO. V zvezi s  špekulacijami, da bi novi muzej svojo zbirko pridobil iz že obstoječega zasebnega muzeja, smo se obrnili na tajništvo VSO, od koder so nam sporočili:

»Muzej slovenske osamosvojitve ne predstavlja konkurence muzejski zbirki VSO. Odločitev o postavitvi nacionalnega muzeja slovenske osamosvojitve - torej najbolj pomembnega obdobja slovenske zgodovine - pozdravljamo in smatramo kot narodno dolžnost. S strani Ministrstva za kulturo se za odkup opreme niso obrnili na nas.«

Za državni Muzej slovenske osamosvojitve je vlada Republike Slovenije v letu 2021 namenila štiri milijone evrov ter prostore na križišču med Roško in Poljansko cesto v Ljubljani. Poleg tega muzej v prihodnjem letu 2022 lahko pričakuje še dodatne tri milijone evrov. O načinu ustanavljanja muzeja smo povprašali dr. Kosija in doktorico Mahnič.

Izjava

Izjava

Poleg neresnosti takšnega načina ustanavljanja državnega muzeja nam je dr. Kosi predstavil še naslednje problematične vidike načrtovane institucije.

Izjava

V takšno interpretacijo dejstev lahko vodijo tudi formulacije osmega in petnajstega člena sklepa o ustanovitvi muzeja, ki za direktorja predvidevata ozko opredeljeno osebo, ki ima na področju slovenske osamosvojitve najmanj drugostopenjsko izobrazbo ter pet let delovnih izkušenj. Poleg tega MSO namesto strokovnega in upravnega sveta predvideva zgolj svet muzeja, s petimi predstavniki ustanovitelja ter  predstavnikom delavcev muzeja, izbranim na internih volitvah, in enega predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti, ki ga imenuje Kulturniška zbornica Slovenije. Ministrstvo je pomisleke o ideološki pristranskosti, ki jih izražata Kosi in Mahnič, zavrnilo, kot so nam zapisali v odgovoru:

»Vsi muzejski strokovnjaki so pri svojem delu avtonomni in ministrstvo jim ne narekuje, katere razstave morajo pripraviti ali katero gradivo morajo v predstavitev vključiti, zato vam ministrstvo na to vprašanje seveda ne more odgovoriti.«

Zaradi pomanjkanja konkretnejših podatkov in zaenkrat še neznanega kadra tako predstavniki zainteresirane javnosti lahko le čakamo in špekuliramo. Zaključuje Katja Mahnič:

Izjava

 

V osirje sta dregala vajenec Metod in sodelavec Tadej.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness