Na meji fantastike
Ob jutranji kavi in listanju časopisov vas je verjetno že doletela vest, da nas je v 109. letu zapustil veliki tržaški pisatelj Boris Pahor. Težak spomin na dve svetovni vojni in neumoren aktivizem za pravice zamejcev je Pahorja gnal vse do zadnjega. Za njegov kulturni in humanistični angažma se mu poklanjamo. Naj vam bo lahka zemlja domača, četudi čez državno mejo.
__________________________________________
Pretekli vikend se je na Gospodarskem razstavišču odvila konvencija ljubiteljev fantazije in znanstvene fantastike Na meji nevidnega. Poleg sejmišča, prostorov za igranje namiznih in računalniških iger ter obveznega vsakoletnega cosplaya so organizatorji ponovno postregli z različnimi predavanji. Nekatera so se navezovala na starejše popkulturne fenomene, kot sta serija Zvezdne steze ali TV serija in serija stripov Buffy – Pokončevalka vampirjev, o kateri so spregovorili člani podcasta O.B.O.D., skupaj z gostjo Sanjo Struna. Tako kot še dva preostala kolektiva podcasterjev so na konvenciji kar v živo posneli eno od svojih oddaj.
Podcast o Buffy bo na Apparatusovi spletni strani pod zavihkom O.B.O.D. v celoti predvajan poleti, delno pa mu lahko prisluhnete že zdaj. Mito Gegić bo pojasnil, zakaj je bila ena od kvalitet serije njena metažanrskost.
Večina omenjenih serij, ki so se z žanri poigravale na tak način, je prišla na televizijo konec devetdesetih. Kako je bilo z glasbenimi epizodami, pojasni filmski kritik Igor Harb:
Buffy – Pokončevalka vampirjev je bila predvajana med letoma 1997 in 2003, v časih, ko je Seks v mestu še veljal za feministično serijo. Kako je bilo s feminizmom pri Buffy, pojasni filmska kritičarka in prevajalka Sanja Struna:
Poleg podcasterjev so Na meji nevidnega predstavili še tri nove slovenske fantazijske romane, ki nakazujejo, da se ta žanr vse bolj razširja tudi pri nas, o čemer je pričal tudi povečan obisk konvencije. Pisateljica Julija Lukovnjak je svoj prvenec Imaginarni svetovi Edgarja Kaosa začela pisati že pred sedmimi leti, ko je štela komaj petnajst let. O čem govori roman, pojasni avtorica:
Knjigo Lukovnjak in knjigi režiserja filma Slepilo Jana R. Bilodjeriča ter metalca in profesorja angleščine Jakoba Konde povezuje nekaj vzporednic, med katerimi so tudi zmaji. Je v fantazijsko literaturo nujno vplesti zmaje? Jakob Konda:
Brez zmajev in drugih pošasti zagotovo ne bi bilo Veščeca, kot so Witcherja prevedli pri Mladinski knjigi, ki je ob izidu prvega dela organizirala najbolj akademsko okroglo mizo na letošnji konvenciji. Govora je bilo o videoigri, knjigi in seriji o naslovnem liku, vzgojenem v iztrebljevalca pošasti. Zakaj se je prevajalec knjige Klemen Pisk odločil za tak prevod naslova, ki je že požel nekaj kritik?
Kaj je na Veščecu tako privlačnega? Videoigra do maja letos beleži že več kot 50 milijonov prodanih izvodov. Filozof in navdušenec nad računalniškimi igrami Mirt Komel:
Kaj pa kot glavno privlačnost Veščeca razume tehnološki novinar in urednik Marjan Kodelja?
Drugi del Veščeca naj bi izšel septembra letos, medtem ko je v izvorni poljščini izšlo že kar osem knjig, od katerih sta dve zbirki kratkih zgodb.
Ob pomanjkanju bolj teoretičnih vsebin na področju fantazije in znanstvene fantastike v Sloveniji bo treba na novo dozo pogovorov in predavanj verjetno počakati do naslednje edicije vsakoletne konvencije. Poročilu s predavanja o seriji stripov Neila Gaimana Sandman, ki je antropomorfna personifikacija sanj, pa lahko prisluhnete že to nedeljo ob 18-ih v Stripofiliji.
Dodaj komentar
Komentiraj