Četrtkovi Odmevi bodo odmevali še nekaj časa. Eni prvih, ki so se odzvali na intervju s predsednikom vlade, so bili predstavniki Društva slovenskih pisateljev, ki so podali tudi javno izjavo. Na predsednika vlade so tako naslovili tudi enajst zahtev. Naj omenimo, da gre za verjetno zgodovinski trenutek v kulturni politiki, saj Miro Cerar o njej pred tem pravzaprav ni govoril.

Društvo slovenskih pisateljev opozarja tudi na nepravilnosti v njegovih informacijah. Navajamo: »Ni res, da je Slovenija glede proračuna za kulturo in medije v evropskem povprečju. S tem je le ponavljal besede finančnega ministra dr. Mramorja, za katere je že bilo ugotovljeno, da ne ustrezajo dejstvom. Navajamo: »Če se že primerjamo s katero drugo članico EU oziroma evropsko državo, je pri tem upoštevati ne nazadnje velikost, število prebivalcev in tako naprej. Danska, država z dvainpolkrat več prebivalstva od nas, na primer namenja desetkrat višji znesek za poplačilo avtorjev knjižničnega gradiva; kar pomeni le eno – prioriteta kulturne politike v evropskih državah je spodbujanje ustvarjalnosti, ne pa njeno siromašenje.« Konec navedka. Prav tako je nadalje, če govorimo o resničnih dejstvih, Slovenija edina država v EU, ki nima urejenega plačevanja avtorskih pravic pri fotokopiranju avtorskih del.

Največji nož v hrbet kulturi pa je bila napoved finančnih rezov. Sredstva za kulturo bodo v prihodnjem letu za 17 milijonov evrov manjša od letošnjih, leta 2017 pa še za 19 milijonov evrov manjša od tistih v prihodnjem letu. Samo od leta 2009 so se sredstva že zmanjšala za 40 odstotkov. Društvo slovenskih pisateljev je opozorilo tudi na dejstvo, da se največji problem ne nahaja v višini, ampak v prerazporejanju sredstev. Pozivu na vzpostavitev dialoga z društvom se nista do danes odzvala ne predsednik vlade, ne minister za finance. Na Cerarjeve ponovne besede o kulturni politiki bomo morda čakali še enkrat toliko.

Pred nekaj urami pa se je zaključila druga izredna seja Nacionalnega sveta za kulturo, oblikovana kot protestna seja proti napovedanim izdatnim krčenjem sredstev namenjenih za kulturo. Minister za finance Dušan Mramor in premier, ki sta bila vabljena na sejo, se tudi tega dogodka žal nista udeležila, je pa bila prisotna vsaj ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, ki je uvodoma poudarila, da si je v zadnjih dneh uspela izboriti nekoliko več sredstev. Postregla je z zadnjim svežim podatkov, da naj bi po dodatnih usklajevanjih proračun v letu 2016 znašal 151 milijonov, v leti 2017 pa 155 miljonov, ali najprej 6 potem pa dva milijona manj kot je bil letošnji proračun. Torej zopet kvaziuspeh v obliki manjšega zniževanja.

Za ministričinimi uvodnimi besedami se je pričela razprava, kjer je bilo slišati številna negativna mnenja glede zniževanja iz različnih strani. Naj omenimo, da so poleg Društva Asociacija in Društva slovenskih pisateljev, do današnje protestne seje, svoje negativno mnenje do takih rezov izrazile številne stanovske organizacije. Med razpravo so bili predstavljeni tudi različni modeli, kako so odločevalci do sedaj zniževali standard kulturnega ustvarjanja in večkrat je bilo slišati, kako meja dopustnega ni več blizu, pač pa je dejansko prekoračena. Ilustrativen je bil primer, ki ga je izpostavil Dragan Živadinov, kako se je župan občine Vitanje osebno zavzel za propadanje dogajanja vezanega na Hermana Potočnika Noordunga. Miran Zupanič, nekdanji predsednik NSK, pa je nedolgo za tem spregovoril o konkretnem družbenem nazadovanju, zavoljo večletnega izčrpavanja kulture:

Izjava

***

Včeraj so na 18. Festivalu slovenskega filma v Portorožu podelili vesne za najboljše dosežke. Reportaži s festivala lahko podrobneje prisluhnite ob 20:30 v oddaji Temna zvezda na Radiu Študent.