Drage poslušalke, pozdravljene v Kulturnih novicah. V Koroški galeriji likovnih umetnosti bodo danes ob 18. uri otvorili razstavo Boris Lurie in NO!art, nastalo v sodelovanju z Boris Lurie Art Foundation New York, ki skrbi za promocijo in ohranjanje njegove umetnosti. Razstavni projekt je pospremil simpozij s taistim naslovom, na katerem so domače in tuje strokovnjakinje predstavile umetnika in njegovo delo, gibanje NO!art, ter razpravljale o historičnem kontekstu nastanka gibanja v poznih petdesetih. Več o odločitvi za organizacijo projekta ter sodelovanje s Fundacijo nam obelodani koordinator razstave Marko Košan iz KGLU.

IZJAVA

Iz Latvije prihaja tudi Ivonna Veiherte, neodvisna kuratorka, ki je pri projektu prevzela vlogo glavne kustosinje. Z Veiherte smo govorili o zgodovinskem kontekstu nastanka gibanja ter povezanosti osebne biografije avtorja in temeljnih idej, izraženih v umetniških delih.

IZJAVA

Z razstavnim projektom bodo sploh prvič v Sloveniji predstavljena izbrana dela NO!art, umetniškega fenomena, ki je v desetletjih po drugi svetovni vojni šokiral njujorško sceno. O razstavljenih umetnikih ter konceptu razstave nam več pove Marko Košan, koordinator.

IZJAVA

Tako umetnost Borisa Lurieja kot delovanje celotnega gibanja lahko vidimo kot upor proti v ZDA prevladujočim umetniških smerem, predvsem abstraktnemu ekspresionizmu in pop-artu. Obema so umetnice očitale komercialnost, apolitičnost ter indiferentnost do družbenih problematik tistega časa. Tako denimo Lurie v svojih delih ob podobe holokavsta postavlja podobe iz popularne kulture, natančneje erotičnih revij in reklam. V kontekstu upora proti komercializaciji umetnosti je Lurie od sedemdesetih let dalje lastna dela le redko razstavljal in prodajal. O avantgardni in marginalni poziciji gibanja ter razlogih zanjo spet Košan.

IZJAVA

Razstava se z julijem seli v Izrael. Kot nam pojasni svetovalec Fundacije Rafael Vostell, gre pri gibanju v najbolj občem smislu za željo po politizaciji umetnosti, kar pomeni naslavljanje rasizma, seksizma, imperializma ter vojne, te teme pa so sila relevantne tudi dandanašnji dan.

IZJAVA

V zagrebškem avtonomnem centru Medika se danes pričenja že petnajsti anarhistični knjižni sejem. Poleg prodaje anarhističnih knjig se bodo zvrstila številna predavanja, kjer bodo naslavljali razne tematike: od boja za javne prostore in o posledicah državne represije nad anarhističnim gibanjem v Španiji po letu 2012 do preprečevanja izkoriščanja gozdov. Ob tej priložnosti je izšla tudi nova številka anarhističnega časopisa Antipolitika, ki bo tokrat prečesal temo etatističnega projekta socialistične Jugoslavije zunaj hegemonih levih in desnih diskurzov.