O banalnosti

O banalnosti

Kulturna ali glasbena novica
25. 9. 2013 - 14.10

Filozofska imena, med njimi včasih tudi kakšno žensko, so že dolgo zanimiva tudi za popularno kulturo, še posebej za filmski pogled. Po premieri na lanskoletnem Liffu z nocojšnjim predvajanjem na redni spored Kinodvora namreč prihaja film o eni izmed najbolj prodornih in daljnosežnih političnih mislic preteklega stoletja, Hannah Arendt. Film s preprostim naslovom Hannah Arendt, nastal je v režiji znane nemške filmske avtorice Margarethe Von Trotta, ki je med drugim režirala tudi film o Rosi Luxemburg, zgodbo o Hannah Arendt misli in prikaže skozi igrano filmsko zgodbo o resničnem Arendtovem poročanju s sojenja nacističnemu zločincu Adolfu Eichmannu leta 1960. Kako je ta dogodek zaznamoval njeno življenje in misel ter kako se to prikaže skozi filmsko reprezentacijo, govori Mirt Komel, ki bo po premieri filma vodil pogovor z Vlasto Jalušič, Gorazdom Kovačičem in Levom Kreftom.

* Izjava se nahaja v posnetku

Komela smo vprašali še, na kakšen način misel Hannah Arendt naslavlja našo lastno aktualnost.

* Izjava se nahaja v posnetku

 

Boris Beja, avtor mlajše generacije domačih likovnih umetnikov, sicer diplomant kiparstva, v Galeriji Alkatraz odpira razstavo z naslovom Sijaj ART P-5124 JUS NI 5.110. Ali drugače, gre za serijo črno-belih fotografij in ready-made prostorsko instalacijo. Na fotografijah lahko sledimo kadrom kumrovškega hotela, ki, kot si želi sama razstava, ni le mapiranje pretekle socialistične modernistične arhitekturne forme, temveč aktualizacija in refleksija ideološke teže preteklosti. Kajti ravno Kumrovec s svojo politično šolo predstavlja ideološko mesto preteklosti in njenih vidnih posledic v sedanjosti.

 

Nekaj preteklega in aktualnega pa je tudi na predstavi Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli, ki se danes premierno uprizarja v novomeškem Anton Podbevšek Teatru. Predstava izhaja iz dela Morilec brez razloga Eugena Ionesca, režira in uprizarja jo kolektiv Beton Ltd., tako rekoč eksistencialistično in z absurdom zaznamovano vprašanje, ki ga kolektiv naslavlja samemu sebi, pa se razparcelira v odnos do preteklosti nekdanje skupne države, dobe odraščanja članov in prihodnosti.

 

Kot se spodobi, kulturnim dogodkom danes kar ni konca, zato je tako tudi s kulturnimi novicami. V Kinu Šiška se ob 18.00 v okviru drugega dela Cofestivala uprizarja besedilo Utva avtorja Antona Čehova. Uprizoritve se je na specifičen način lotil znan slovenski gledališki režiser Tomi Janežič, temelji pa na več dejanjih in številnih gledaliških postopkih in tehnikah. O intenzivnosti te gledališke uprizoritve sicer največ pove podatek, da traja kar šest ur in pol.

 

O banalnosti novic pa se danes ni spraševal Robert Bobnič.

* Na fotografiji Hannah Arendt v svoji značilni pozi

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness