Prijateljeva Ulica
Helo ...
Na začetku Trubarjeve ceste, na številki 9, že tri desetletja domuje starinarnica Antika Carniola. Nekoliko, kot se za starinarnico spodobi, našarjena izložba daje jasno vedeti, da je bolj kot naključnim turistom namenjena sladokuscem, ki vedo, kaj hočejo. No, razen, če mimoidočemu denarnica dopušča, da ima velike oči.
Nasproti vrat za majhno, založeno pisalno mizo ‒ z dobrim razgledom na ulico ‒ uraduje lastnik starinarnice Jaka Prijatelj. Srebrnolas gospod, ki ga kot poznavalca starin in umetnin označujejo predvsem prav hipsterski, staromodni brki.
Prijatelj spada med ljudi, ki so jim okus in držo izoblikovala osemdeseta. Pa morda še dosti bolj kot povprečnemu posamezniku njegovih let ‒ v nekem trenutku je bil celo menedžer Irwinov. Tak torej je, naprednjak, alternativec, sarkastičen in večno na sledi izrednega in čudaškega. To zadnje bi sicer utegnila biti tudi poklicna deformacija ‒ ali pa hobi, že dolga leta je namreč tudi priložnostni ulični fotograf.
Fotografija, me je od vedno zanimala ...
Njegove fotografije morda poznate iz Kraljev ulice, morda se spominjate tudi njegovega profila na Facebooku, kjer so že pred desetletjem prvič zbudile interes založnikov. Po raznih prilikah in neprilikah ni bilo doslej iz tega nič. Še ta mesec pa bo v založništvu Goloba Braneta ‒ oziroma v samozaložbi ‒ izdal fotoknjigo Ulica.
V špehnati knjigi bo zbranih petnajst let fotografij s Trubarjeve ceste. Izmed tri tisoč primerkov so jih izbrali kakšnih osemsto. Okrog štiristo sta jih nato oblikovalca s pomočjo algoritma razporedila v zaporedje, ki je dalo knjigo.
Tole je fajn za it nekam na pivo ...
Da se ujamejo ti trenutki, je prvi pogoj inflacija podob ‒ ulična fotografija je, pravi Prijatelj, dežurstvo. Zato ima svoj fotoaparat ‒ majhno nevpadljivo digitalno napravo ‒ vedno, ko se kam nameni, v roki. Iz roke tudi slika.
In, kakšna Trubarjeva se pokaže v knjigi? Nekako posebna. Fantastična, polna barv, izrednih dogodkov, čudaštev in posebnežev.
Nune, ki si z zanimanjem ogledujejo čipkasto spodnje perilo; mladenič, ki iz samega ljubega dolgčasa napravi salto, široko razprt vranji kljun, ki napada fotografa; golobi ‒ med njimi založnik, golob Brane; policaji v teh in onih položajih ter v precej prepričljivo kremšnito prebarvana granitna kocka iz Roga.
Estetika Prijatelje fotografije temelji na alanfordovskem humorju, inflaciji podob in pozornosti do tistega, kar drugi prej ko slej pohodimo. Vse skupaj povezuje rahlo voajeristično približevanje nič hudega slutečim mimoidočim ter ‒ ko je prestopek že storjen ‒ pogajanje z njimi, da fotografija s fotoaparatom ni nič posebno nevarnega.
Ne moreš take fotke od deleč ...
Za lov na posebneže pa bržkone ni boljšega kraja, kot je Trubarjeva. Te ulice se drži še romantični nadih ‒ vsaj v prepričanju ‒ da je vendarle še nekakšna ostaline tistega true mestnega vzdušja, kjer se da živeti … ja, kot v mestu, med lokalci. To je paradoks Trubarjeve ‒ je ulica v centru, pa še do nedavna ni čisto spadala zraven. Še novoletne lučke so se ne tako dolgo nazaj ustavile na Prešercu in turisti so še nedavno na Trubarjevo bolj redko zatavali. Skozi fotografsko iskalo pa se žal vidijo tudi sledovi gentrifikacije.
Ko boste torej ‒ neobhodno ‒ hiteli čez Trubarjevo, napnite oči in pazite, ali morda iz kakšne izložbe že ne gleda debela šivana knjiga z zlatim naslovom Ulica.
Pomoje izide do konca mesca ...
___
Foto: Jaka Prijatelj
Dodaj komentar
Komentiraj