Razmisleki o animaciji
Kako pogosto obiščemo projekcije animacij? Se spomnite, kdaj ste bili nazadnje priča zgodbam, ki jih podajajo lutke? V današnjih Kulturnih novicah smo o animaciji in njenem razvoju v Sloveniji spregovorili z letošnjo nagrajenko Prešernovega sklada, režiserko animiranih filmov Špelo Čadež. Čadež pravi, da animacija v zadnjih letih postaja vse bolj priljubljena kategorija v svetu filmskega ustvarjanja. Prepričanje, da so risanke samo za otroke, pa spodbija vsakoletna produkcija animacij, tako dokumentarnih kot nekoliko bolj pripovednih. Filmski opus Špele Čadež si lahko ogledate danes, ob 18. uri, v prostorih Cukrarne.
Špela Čadež je režiserka, filmska animatorka in pedagoginja. Svojo pot je začela na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je študirala vizualne komunikacije. Z animiranim filmom se je natančneje spoznala šele na Akademiji za medijske umetnosti v Kölnu. S Čadež smo spregovorili o začetkih njenega ustvarjanja animacije.
Čadež se je leta 2013 vrnila v Slovenijo, od leta 2017 dalje pa kot docentka in znanstvena sodelavka filmske režije poučuje mlajše generacije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. S sodelavko Tino Smrekar sta leta 2009 ustanovili Zavod Finta; kolektiv, ki skrbi za izobraževanje in ustvarjanje na področju animiranih filmov. Ustanovitev Finte in ustvarjanje znotraj nje nam opiše Čadež.
Čadež se ustvarjanja animacij loteva zlasti s tako imenovanimi arhaičnimi tehnikami. V svojih filmih pogosto uporablja lutke, zlasti v kolažni tehniki. To pomeni, da so lutke oblikovane dvodimenzionalno. Ročno animiranje, ki sicer dopušča napake ustvarjalca, zajame neko pristnost ustvarjanja, s katerim se ustvarjalka približa likovni umetnosti. Tehnike, ki jih uporablja v svojih animiranih filmih, razloži Čadež.
Ustvarjanje v Sloveniji pa se zelo razlikuje od ustvarjanja v tujini. Čadež je v pogovoru izpostavila festival Animateka, ki predstavlja odskočno desko za mnoge režiserje animiranih filmov. Slovenija tako za razliko od nemškega prostora filmarjem da možnost ustvarjanja animacij kot umetniških del. Razliko med ustvarjanjem animacij v Nemčiji in Sloveniji opiše Čadež:
V Sloveniji se torej odpira prostor za projekcije animacij in njihovo prepoznavanje kot posebne umetniške zvrsti. Špela Čadež je letos prejela tudi nagrado Prešernovega sklada za film Steakhouse, ki ga je avtorica premierno predstavila lani. V svojih animacijah režiserka pogosto predstavlja težke tematike. V filmu Nočna ptica je predstavila problematiko alkoholizma, tematiko Steakhousa pa opiše v naslednji izjavi.
Čadež, ki je številne nagrade prejela tudi na tujih filmskih festivalih, poudarja, da je zanjo nagrada, ki jo je prejela v Sloveniji, posebna. Vidi jo namreč kot nagrado za celoten sektor ustvarjanja animacij.
Čadež je za konec poudarila, da je zanjo ustvarjanje animacij združevanje družbenokritičnih tematik z likovno umetnostjo. Kljub temu da je nagrada korak v pravo smer, pa Čadež želi še naprej ustvarjati in s svojimi filmi opozarjati na pomembnost ustvarjalcev animiranih filmov.
O animacijah je s Špelo Čadež klepetala Tia.
Foto: https://cukrarna.art/sl/program/dogodki/38/2022-03-29/18-00/projekcija-…
Dodaj komentar
Komentiraj