Simonitijevi kuratorski podvigi
V sferi grotesknih izpadov gospoda ministra Simonitija smo bili v zadnjih dneh priča še eni prima suvereni odločitvi, ki je tokrat nekultiviranost zdajšnjega Ministrstva za kulturo razgrnilo kar pred mednarodnim občinstvom – pred Evropski parlament. Iz Evropskega parlamenta so na začetku tega tedna sporočili, da je bila razstava slovenskih umetniških del - ki je bila predvidena za čas predsedovanja Slovenije v svetu EU-ja - odpovedana. Gospod minister Simoniti je kmalu potrdil, da je bila odpoved njegova odločitev.
Naše ministrstvo je za namen priprave omenjene razstave aktiviralo Koroško galerijo likovnih umetnosti, ta pa kustosa Marka Košana, ki je za predstavitev Slovenije izbral 13 avtorjev in avtoric. Košan pojasni koncept razstave.
Ministra Simonitija je zmotil pogoj – za katerega menda ni vedel – da se poleg izbranih del razstavlja tudi tista, ki so del zbirke Evropskega parlamenta. Slednji pogoj je na mestu že zadnjih deset let - od samega začetka razstavljanja - Košan tudi izpostavi, da so zanj vedeli in ga jemali v obzir pri vzpostavljanju razstave. Toda za Simonitija je pogoj kajpada neprimeren. Njegova izjemna argumentacija za nasprotovanje sestoji iz izrekov, kot so - »Noben uradnik ne bo postavljal pogojev. Torej, lahko jih postavlja, jaz jih pa lahko ne sprejmem.« in vzklika na odgovor čemu odpoved - »Ker bomo mi odločali, kaj bo tukaj!«. Na vprašanje dopisnice RTV v Bruslju, kako to, da ni vedel, da razstava že deset let poteka na ta način, je odgovoril:
Odpoved razstave komentira Andreja Hribernik, direktorica KGLU-ja.
Zaradi banalnosti Simonitijeve apologije odpovedi so kmalu vznikle neuradne špekulacije, da je vlada imela nerazkrito motivacijo za storjeno. Arjan Pregl - eden izmed umetnikov, katerega delo si lasti parlament in ki bi bilo razstavljeno skupaj s Košanovim izborom - si drugače pojasnjuje ministrovo odločitev.
Košan pojasni, kdo so navsezadnje tisti, na katere ministrova odločitev najbolj vpliva.
V tej gosti megli ministrovih poseganj v kulturno dogajanje in vmešavanje v vsemogoče procese je možno prepoznati določeno mero represije, ki se kaže v napačnem razumevanju naloge umetnosti.
Umetnine pa medtem še dalje ždijo doma, Evropski parlamentarni hodnik pa ostaja do nadaljnjega prazen.
Simonitijeve kuratorske muhe je spremljala vajenka Maja
Dodaj komentar
Komentiraj