Umetnost bede v Cukrarni
Drage poslušalke, lepo pozdravljene v prvih oktobrskih Kulturnih novicah. Pretekli četrtek so v Cukrarni otvorili razstavo italijanskega umetnika Michelangela Pistoletta. Malo manj kot teden dni pred otvoritvijo, 24. septembra, je Cukrarna praznovala tudi prvo leto delovanja, v drugo pa vstopa z razstavo umetnika svetovnega slovesa. Razstava nosi naslov Četrta generacija in je nastala v sodelovanju s Zerynthio, rimskim centrom za sodobno umetnost. Kurirala jo je umetniška vodja Cukrarne Alenka Gregorič, na ogled pa bo postavljena do petega marca prihodnje leto.
Michelangelo Pistoletto je poznan kot eden od začetnikov tako imenovane arte povera – revne umetnosti ali umetnosti bede. V Cukrarni je predstavljen njegov celotni opus, poudarek pa je ravno na njegovem »temnem« obdobju umetnosti bede. Prvo nadstropje Cukrarne nam ponudi izbor zgodnjega ustvarjanja, tako imenovanih Zrcalnih slik, ki so nastajale vse od začetka šestdesetih let. Pistoletto je v seriji Zrcalnih slik uporabljal aluminijaste plošče in plošče iz nerjavečega jekla, ki jih je zloščil do zrcalnosti, nanje pa je nanašal dele fotografij ter tako vzpostavil interakcijo opazovalca in njegovega prostora s statično podobo fotografije. V prvem nadstropju si lahko ogledamo tudi njegovo Venero cunj – goli kip Venere z jabolkom, ki zre v kup cunj, s katerimi je avtor loščil kovinske plošče Zrcalnih slik. S tem delom opozarja na nezmernost današnje potrošniške družbe. Razstava se zaključi v drugem nadstropju s Pistolettovim novejšim projektom iz leta 2003, ki se imenuje Tretji paradiž. Obiskovalci smo soočeni s kombinacijami simbolov, tako matematičnih kot čisto novih, brez predhodnih konotacij. Z njimi avtor vzpostavlja odnose med različnimi koncepti in ustvarja tretji raj ali fazo človeštva, ki jo predstavlja uravnotežena povezava med umetnostjo in naravo.
V drugem nadstropju galerije Cukrarna je na ogled postavljena tudi triinsedemdesetmetrska stenska poslikava. Koncept poslikave predstavi direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljana, Blaž Peršin.
Poslikavo so pod Pistolettovim mentorstvom ustvarili trije študentje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Janez Škrlec, Iris Kren in Eva Anzeljc. Žal njihova imena niso bila navedena, zato smo morali zanje vprašati. Sodelovanje s študenti opiše Alenka Gregorič, kustosinja razstave.
Gregorič dodaja, da so v vodstvu Cukrarne zadovoljni s prvim letom delovanja.
Pomanjkljivosti programa preteklega leta Gregorič vidi predvsem v pomanjkanju zvočne umetnosti, tako da si lahko obetamo več sodelovanja z organizacijami, ki se ukvarjajo s produkcijo tovrstne umetnosti.
Razstava tako slovečega imena, kot je Michelangelo Pistoletto, je zaključek in višek prvega leta delovanja Cukrarne, hkrati pa po besedah Blaža Peršina določa tudi smernice za prihodnost.
Fotografija: Valerija Intihar
Dodaj komentar
Komentiraj