Xenojaslice
V novembrski razstavi cikla Umetnik na mesec se v DobriVagi predstavljata intermedijska umetnika Vid Koprivšek in Matej Mihevc. Na razstavi Polymer ooze, ki se je otvorila petnajstega novembra in se bo zaprla desetega decembra, obravnavata igrače — vizualno formo, ki bolj kot v prostorih umetnosti živi v popularni kulturi. Izvor razstave opiše Koprivšek.
Na stenah zatemnjenega razstavnega prostora je pritrjenih pet miniaturnih maket, ki delujejo kot nekakšne diorame fiktivnih puščavskih, močvirskih, tundrskih in podvodnih habitatov plastičnih igrač. Sestavljajo jih dvodimenzionalna ozadja, ki se prelivajo v trodimenzionalne diorame, na katerih so razporejene igrače. Slednje sta avtorja sama oblikovala v programu za 3D modeliranje Blender in jih natisnila s 3D printerjem. V maketah ni sledi človeške prisotnosti, oblike igrač pa se gibljejo od razmeroma lahko prepoznavnih, kot so skeleti takšnih in drugačnih bitij, do težko opredeljivih oblik.
V posameznih razstavljenih kosih obiskovalci identificiramo heterogene oblikovne reference — eno od igrač, ki izgleda kot zmes kosti in francoskega ključa, bi tako lahko zasilno poimenovali Cronenbergov zobotrebec. Kot pove Mihevc, so ju s Koprivškom igrače pritegnile tudi zaradi načina produkcije in distribucije, ki mu vlada nečloveška logika trga.
Igrače avtorja razumeta kot enega boljših primerov mehanizmov nastajanja popularne kulture, saj njihove raznolike forme nastajajo emergentno. Nenavadne in neopredeljive oblike razstavljenih igrač so skrajna ilustracija dinamike produkcije igrač, ki jo usmerjajo človeškim pričakovanjem tuje silnice.
Kadar se je umetnost že lotila igrač, jih je pogosto parodirala ali subvertirala. Kot pa pove Koprivšek, sta z Mihevcem nad raznolikimi načini predstavljanja igrač na trgu fascinirana.
Tudi ta razstava pa se ni uspela izogniti komentiranju umetniške produkcije. Poleg tega, da razstava obravnava dinamiko produkcije igrač, naslavlja še vlogo fotodokumentacije v sodobni umetnosti. Fotodokumentacija ima v današnjem času veliko večji domet kot fizične razstave. Miniaturne makete avtorja vzporejata z vlogo fotodokumentacije. Tako kot ogled fotodokumentacije nadomešča izkušnjo fizične razstave, miniaturne diorame nadomeščajo realizacijo razstave v večjih dimenzijah. Če pa bi bile fotografirane pod določenim kotom, gledalci ne bi zmogli določiti njihovih dimenzij. Tako pravzaprav ni pomembno, da se razstava Polymer ooze nahaja v tesnem prostoru. Na ravni fotodokumentacije lahko diorame izgledajo, kot da so postavljene v temnem prostoru velikanskih dimenzij.
Če vas sprehajanje po praznično okrašeni Ljubljani dolgočasi in vas jaslice z nabožno vsebino ne navdušujejo, se lahko spustite v prostore DobreVage in si ogledate diorame, ki tudi same izgledajo kot svojevrstne alienovske jaslice. Razstavo si je mogoče ogledati še do desetega decembra.
____
foto: Lin Gerkman
Dodaj komentar
Komentiraj