Da so nove digitalne tehnologije temeljito in nepovratno zaznamovale klasične medije, danes ni treba več posebej poudarjati. Še posebej, če gre za medij filma in temu pripadajoči način prikazovanja, imenovan kino. Natanko te in takšne spremembe v delovanju kina, ki se kažejo tudi v osipu obiskovanja kinematografov in v drugačnem odnosu do izkušnje filmskega predvajanja, začrtujejo problemski kontekst mednarodne konference o vlogi in pomenu kinematografov, ki danes in jutri poteka v ljubljanskem Kinodvoru. Konferenca bo tako ob sedanjosti uvajanja digitalnih projektorjev skušala odgovoriti na vprašanje, kakšna sta mesto in prihodnost sodobnih kinematografov. Na konferenci bodo s svojimi prispevki sodelovali različni mednarodno uveljavljeni teoretiki, kuratorji, programski vodje in direktorji kinotek.

Na načine ustvarjanja in konzumiranja kulture in umetnosti pa ne vplivajo le tehnološke, temveč tudi produkcijske spremembe, ki zaznamujejo tudi samo vsebino in formo kulturne ter umetniške produkcije. Tako se nevladna in neprofitna kulturna produkcija ter produkcija kulture in umetnosti nasploh v čedalje večji meri ustvarja skozi razpisno-programski produkcijski način. Ta pa v čedalje večji meri sloni na črpanju sredstev iz evropske malhe. Kako uspešni so bili domači producenti pri črpanju sredstev iz programov Evropske unije za kulturo, film in avdiovizualno področje v obdobju 2002–2012 - konkretno gre za programe Kultura in Media - so včeraj v Kinu Šiška govorili predstavniki Kulturne stične točke v Sloveniji, MEDIA Desk Slovenije in Culture.si. Povzema Mateja Lazar, Kulturna stična točka v Sloveniji.

* Izjava se nahaja v posnetku

Ker se programa Kultura in Media letos zaključujeta, je Lazarjeva na kratko predstavila še prihodnji program Ustvarjalna Evropa, ki po novem združuje oba dozdajšnja programa.

* Izjava se nahaja v posnetku

Ob 12. uri ste imeli na filozofski fakulteti v Ljubljani priložnost poslušati predavanje Genevieve Fraisse z naslovom Ženske in filozofija. Obisku francoske filozofinje in feministke je botrovala ponovna izdaja v marsičem temeljnega feminističnega dela Simone De Beauvoir Drugi Spol, ki so jo pred kratkim založili pri Krtini. Ob tej priložnosti bo ob 18. uri pod naslovom Feminizem danes v luči dediščine Simone de Beauvoir potekala še okrogla miza, na kateri bo moderatorka, sicer pa prevajalka dela De Beauvoirjeve Suzana Koncut z Evo Bahovec in Borisom A. Novakom spregovorila o vplivu slavnih feminističnih tez De Beauvoirjeve. Glede na nedavno izjavo predsednika Društva slovenskih pisateljev (DSP) in člana žirije za Jenkovo nagrado Vena Tauferja, ko je po mnenju skupine podpisnic in podpisnikov s poudarjanjem nominacije dveh ženskih avtoric uprizoril pokroviteljski odnos do žensk v literaturi in kulturi, se zdi branje feministične literature imperativ ne samo nasploh, temveč tudi znotraj kulturne in umetniške srenje.