Kulturni dialog
Na torkovo akcijo kulturnikov, ki so na stekla stavbe Ministrstva za kulturo z lahko odstranljivim plesarskim lepilnim trakom nalepili svoje zahteve in predloge, se je včeraj odzvala državna sekretarka ministrstva dr. Ignacija Fridl Jarc s skoraj 10-minutnim videom [link]. Postavljena pred fotografije umetniških akcij v naravnih in urbanih okoljih skupin OHO in IRWIN, Fridl ne zazna dimenzij umetniškega performansa v na ministrstvo nalepljeni papirnati tapeti, temveč otvori govor s trditvijo, da “svoboda in ustvarjalnost ne smeta in ne moreta biti izgovor za to, da se uničuje naša kulturna imovina, da se po naših kulturnih hišah pišejo razne politične parole".
Za komentar na odziv sekretarke na umetniško-protestno akcijo smo se obrnili na vizualnega umetnika Arjana Pregla in plesnega zgodovinarja Roka Vevarja. Pregelj komentira uvodni nagovor Ignacije J. Fridl:
V osrednjem delu videa Fridl našteva, kaj vse ministrstvo za kulturo izvaja, in trdi, da se “financiranje zaenkrat nemoteno nadaljuje”, da “se celotno dejavnost na področju kulture revitalizira na način, kakor je bila financirana pred pandemijo, zato do nadaljnjega ne moremo govoriti o kakršnih koli izgubah na področju kulture”. Rok Vevar je poudaril, da je vse to performans, da Fridl ni prva, ki se pretvarja, da je ministrstvo pripravljeno za dialog. Vevar to naveže na dolgoletno stagnacijo kulturno-umetniškega področja (Op.a. - namreč Ministrstva za kulturo):
Vevar pravi, da po njegovem mnenju v dolgoletnem izčrpavanju kulture s strani vseh političnih opcij le Levica razume, kaj področje kulture in umetnosti dejansko je, pri ostalih strankah pa opaža, da niti ne poznajo kulturnih področij in tako stroki onemogočajo participacijo pri njihovem načrtovanju in razvoju.
Da je dolgoletna pasivnost ministrstva pod Vaskom Simonitijem še posebej izrazita, je poudaril Arjan Pregl, saj minister redko daje izjave, ministrstvo pa je v svojih ukrepih predvsem povzemalo predloge Evropske unije ali samih kulturnih delavcev:
Govor Ignacije Fridl se konča s pozivom k dialogu, namreč: “Z dialogom se kultura začne in konča. Samo z dialogom lahko odkrito izmenjamo svoja stališča, ne moremo pa jih reševati z ulico.” Z obema sogovornikoma smo ugotovili, da je ravno ulica javni prostor, v katerem se različna mnenja lahko srečajo, četudi to srečanje ni nujno harmonično, a je v tem produktivno. Pregl pozdravi poziv k dialogu:
Rok Vevar za konec poudari, da je to, kar ga navdaja z optimizmom nasproti uradniški in politični pasivnosti, ravno hitri, dinamični in mnogoglasni odziv kulturnih delavk in delavcev.
Naslovna slika je delo Arjana Pregla. Uporabljena z dovoljenjem umetnika.
Dodaj komentar
Komentiraj