Trideset let lepote, znoja in žuljev oz. trideset let DSPS
Konec prejšnjega tedna se je odvil v svojevrstnem prepletu ponosa, nostalgije in streznitve. V četrtek, 5. decembra, je namreč Društvo za sodobni ples Slovenije, krajše DSPS, priredilo zaključni dogodek v sklopu tridesetletnice društva v Muzeju sodobne umetnosti Meteklova, krajše MSUM; dva dni kasneje, v soboto, 7. decembra, pa je štirideset let od svoje ustanovitve praznoval in obeležil Plesni teater Ljubljana, krajše PTL. V prvem od današnjih Kulturnih obzornikov se bomo posvetile 30-ki, ki je bila obeležena z odprtjem razstave tiskovin in pričevanj ter plesnim performansom, v drugem Obzorniku pa bomo nekaj minut namenile 40-ki, ki je bila obeležena s happeningom in okroglo mizo.
Na razstavi v MSUM je razstavljen zgodovinski dokument iz leta 1985, pod katerega je podpisana plesalka in koreografinja Silva Ros ter v katerem lahko preberemo: Že dolgo se zavedamo potrebe po ustanovitvi Društva ustvarjalcev sodobnega plesa Slovenije – naziv je mišljen kot predlog in ni dokončen. DUSPS je končno postal DSPS — stanovsko društvo s področja sodobnega plesa — 3. maja 1994. Od tedaj je igral pomembno vlogo pri vzpostavitvi sodobnoplesne infrastrukture v Sloveniji.
Nam je na otvoritvi povedala članica upravnega odbora DSPS, Teja Reba. Slednja je skupaj z Rokom Vevarjem in Jasmino Založnik zasnovala razstavo, ki pod imenom Trideset let lepote, znoja in žuljev predstavlja trideset let strateškega ustvarjanja kulturnih politik, mreženja, izobraževanja, grajenja infrastrukture, zagovorništva in še bi lahko naštevale.
10. maja 1994 so na tiskovni konferenci v takratnem Slovenskem gledališkem in filmskem muzeju – današnjem Slovenskem gledališkem muzeju na Mestnem trgu 17 — ustanovitvene članice javnost obvestile o ustanovitvi ter predstavile program društva.
Za razliko od dramskega gledališča, ki v Sloveniji med drugim nastaja v podpori treh slovenskih nacionalnih gledališč, sodobni ples še vedno nima nacionalne institucije, h kateri se stremi že od vzpostavitve področja, njegove ustvarjalke pa so povečini prekarizirane.
Spomnimo: ob otvoritvi festivala Fronta v Murski soboti leta 2022 je občinstvo med drugim nagovoril predstavnik tedaj nove zasedbe Ministrstva za kulturo — krajše MzK - Marko Sraka, ki je omenil, da se je na MzK vnovič odprlo vprašanje krovnega zavoda, ki bi odgovarjal na infrastrukturno stisko sodobnega plesa v Sloveniji. Leta 2023 je ministrica za kulturo imenovala delovno skupino za sooblikovanje razvojne strategije za sodobni ples. Člani in članice skupine so bile posameznice, ki že vrsto let aktivno delujejo na različnih področjih sodobnega plesa, med njimi kar nekaj trenutnih članic DSPS, ki so od ukinitve Centra sodobnih plesnih umetnosti leta 2012 v času druge Janševe vlade vztrajno zagovarjale potrebo po takšnem centru. Delovna skupina je skupaj s predstavnicami MzK Kim Komljanec, Tjašo Pureber in Mojco Jan Zoran iskala najprimernejše pristope za reševanje ključnih izzivov na področju sodobnega plesa.
Razvojna strategija za sodobni ples 2024–2028, ki je bila končno objavljena junija letos, kot svoj prvi ukrep navaja Ustanovitev javnega zavoda za sodobni ples s pripadajočo infrastrukturo – ustvarjalnega, raziskovalnega, rezidenčnega, skupnostnega, medgeneracijskega, izobraževalnega in vključujočega stičišča na področju sodobnega plesa v obdobju od leta 2024 do leta 2026. Da ima država tokrat namen držati besedo lahko preberemo tudi v Resoluciji o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031, kjer se je MzK obvezalo skrbi za izboljšanje infrastrukturnih pogojev sodobnega plesa, med drugim z ustanovitvijo decentraliziranega javnega zavoda za sodobni ples.
V aktualnih Načrtih razvojnih projektov, bodisi proračuna Republike Slovenije, bodisi proračuna ustanoviteljskih občin – ki ob zaključku redakcije še vedno niso uradno znane – še ni navedenih konkretnih postavk, ki bodo namenjene zagonu zavoda in njegovi infrastrukturi. Slednje sicer pripisujemo dejstvu, da zavod uradno še ni bil ustanovljen in decentraliziranosti njegove ustanovitve, ki je razdeljena med več mestnih občin po Sloveniji. Čeprav se pojavljajo skrbi, da sredstev ne bo dovolj, so nam iz Ministrstva za kulturo vsaj zagotovili, da so dogovarjanja še vedno v teku, in da bo več znanega kmalu.
V odsotnosti krovne infrastrukture so umetnice na tem področju v zadnjih desetletjih večinoma ustvarjale v okviru nevladnih zavodov. Nadaljujeta Rok Vevar in Teja Reba.
Ker enega stičišča zaenkrat še ni, sodobni ples nastaja in se predstavlja marsikje – med drugim v okviru danes obravnavanega dogodka tudi v prostorih MSUM-a. Improviziran plesno glasbeni performans Konstelacije prizadevanj, odmeve katerega poslušate v ozadju, je zasnovala Sara Janašković kot poklon umetniški vztrajnosti, odpornosti ter uvidu, da je prostor umetnosti dragocen in pridobljen s trudom. Med zidovi, na stopnicah in mostičih smo obiskovalke imele priložnost videti različne generacije plesalk, med njimi Andrejo Rauch Podrzavnik, Branka Potočana, Igorja Sviderskega in Kristyno Peldova, ter glasbenike kot sta Boštjan Simon in Kristijan Kranjčan. Ti so priložnosti primerno na koncu na prizorišče prinesli še rojstnodnevno torto. Slednjo ste žal zamudile, razstavo Trideset let lepote, znoja in žuljev, ki poleg tiskovin predstavlja tudi posnetke intervjujev z nekaterimi glavnimi slovenskimi akterji sodobnega plesa zadnjih tridesetih let, pa lahko v prvem nadstropju MSUM-a, tik ob prostoru Začasnega slovenskega plesnega arhiva, ujamete še vse do maja 2025.
Dodaj komentar
Komentiraj