Novomedijski kolaž
Pozdravljeni v torkovih kulturnih novicah. Danes nas bo zanimala kratka zgodovina novomedijske umetnosti in njenih institucij na Slovenskem, nazadnje pa bomo nekatere predstavnike polja povprašali, kako je letošnje krizno leto vplivalo na polje sodobne umetnosti.
V preteklosti je definicija novomedijskih umetnosti avtorjem in filozofom povzročala preglavice, dandanes pa je splošno sprejeta teza kritika in kuratorja Domenica Quaranta, čigar delo se osredotoča na vpliv sodobnega tehno-družbenega razvoja na umetnost. Ko je Quaranto aprila 2014 pod okriljem Aksiome - zavoda za sodobne umetnosti gostoval v Ljubljani, je izjavil, da je novomedijska umetnost “opredeljena v odnosu do medijev, ki jih uporablja, prizadeva pa si izbezati družbene, politične in kulturne implikacije teh medijev”. Novomedijske ali intermedijske umetnosti združujejo različne medije in discipline: od vizualne umetnosti, literature, urbanizma, arhitekture do oblikovanja. Njihove korenine lahko najdemo v eksperimentalnih gibanjih zgodovinskih avantgard z začetka 20. stoletja, kot so bila dadaizem, konstruktivizem in futurizem, na Slovenskem pa je bil najvidnejši ustvarjalec tega obdobja Avgust Černigoj. Preplet umetnosti in tehnologije konec 50. in začetek 60. let tako ni bil nič novega, zato moramo za razumevanje novomedijske umetnosti upoštevati načine institucionalizacije, do katere je tekom 90. najobsežneje prihajalo prav v Evropi, še posebej v bivših državah vzhodnega bloka.
Poglejmo si nekatere vidnejše slovenske organizacije na področju novomedijske umetnosti. Že od leta 1994 deluje Ljudmila, digitalno-medijski laboratorij z odprtim dostopom. Združuje raznorazne novomedijske tehnološke in umetniške projekte v upanju na spodbujanje širših, pametnejših in bolj kreativnih uporab tehnologij. Neprofitno društvo to počenja prek aktivnega mednarodnega sodelovanja, ponuja pa tudi nabor povezanih storitev, kot sta avdio in video produkcija ter razvoj strojne in programske opreme.
V Ljubljani deluje tudi neprofitna kulturna institucija Aksioma, ki strukture moderne družbe preizprašuje prek uporabe novih tehnologij. Ukvarja se tudi s promocijo, produkcijo in distribucijo raznih artističnih projektov.
Delavski dom Trbovlje sicer ni med najstarejšimi ustvarjalci na področju novomedijskih umetnosti, čeprav je bil zgrajen leta 1956 in 29. novembra isto leto predan v uporabo. V delavskem domu vse leto poteka predvajanje filmov, na voljo pa so tudi številne razstave, koncerti in druge kulturne prireditve, skupaj s prostori za poslovna srečanja ter seminarji. Predvsem v zadnjem času dom deluje tudi kot eden od centrov novomedijske umetnosti na svetovnem nivoju, saj se prek projekta Trbovlje novomedijsko mesto povezuje s tujimi institucijami, kot sta Univerza za umetnost in dizajn v Linzu in Inštitut višjih medijskih umetnosti in znanosti. Delavski dom Trbovlje vsako leto gosti festival Speculum Artium, ki ga je obiskalo več pomembnejših predstavnikov s področja visoke tehnologije in umetnosti.
Selimo se na Primorsko. Društvo PiNA v Kopru je leta 1998 ustanovilo Zavod za odprto družbo. Društvo tako že več kot dvajset let krepi kulturo dialoga in odpira prostor za srečevanje, informiranje, izmenjavo, povezovanje in sodelovanje na področju družbenih izzivov. Več nam je povedal Borut Jerman, podpredsednik društva in koordinator strokovnega dela:
Jerman komentira, kako se PiNA sooča s trenutnimi kriznimi razmerami:
Na Primorskem deluje tudi Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici (UNG), ki je bila kot Visoka šola za umetnost ustanovljena leta 2008. Akademija raziskuje, kako umetnost nastopa v družbi, hkrati pa se sprašuje, v kakšno razmerje stopa s posamičnimi segmenti družbe. Podrobneje jo predstavi dekan Boštjan Potokar:
Čeprav epidemija ni bistveno vplivala na produkcijski proces študentov na akademiji, saj se ta seli v nove prostore in delo že sicer velikokrat poteka na daljavo, pa Potokar izpostavi probleme s financiranjem:
Multimedijski center KIBLA v Mariboru je bil ustanovljen leta 1996 s sedežem v Narodnem domu Maribor. Je slovenska in mednarodna nevladna institucija, ki deluje na področju kreativnih industrij, interdisciplinarne, intermedijske, multimedijske, vizualne, glasbene in AV umetnosti, kulture in neformalnega izobraževanja. Gosti razstave, umetniške performanse, glasbene in literarne večere ter ostale izobraževalne aktivnosti. Kibla ima svoje korenine v mednarodnem festivalu računalniških umetnosti KIBLIX iz leta 1995 in je zaslužna za prepoznavnost interdisciplinarnih pristopov v zadnjih dveh dekadah.
Končujemo z ljubljanskim Zavodom Kersnikova, ki nam ga je predstavil Jurij Krpan, kurator, umetniški vodja in producent:
Krpan izpostavi prostorske težave zavoda in pove tudi, kako se bo soočal s krizo:
Kulturne novice so nastale v sklopu projekta ŠIPK, ki ga Radio Študent izvaja s Fakulteto za medije. Študentske inovativne projekte za družbeno korist (ŠIPK) sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
Dodaj komentar
Komentiraj