Pesnik je pesmi povzdignil veke.

Pel v njenih očeh.

Ji spustil veke.

In umolknil. Njegov balzamiran čudež je črka na papirju. Smrtno lepo obličje, oživljeno vsakič, ko se omreži v bralčevo široko razprto čud. Tedaj pesem in knjiga vnovič vzideta, špikneta, resurektirata in nadjebeta svoj in tvoj in naš zanikrn obstoj. Skoz njegove spet dvignjene veke.