Humanizacija tehnologije - opolnomočenje človeka

Humanizacija tehnologije - opolnomočenje človeka

Oddaja

Glasbo, ki jo poslušamo, je izbrala in zmiksala umetna inteligenca, ki jo vodi Japonec Nao Takui. Človek in stroj sodelujeta pri izboru in predvajanju glasbe. Edino, česar stroj ne more opraviti sam, je fizično polaganje plošč na gramofon, zato je tu pomočnik – človek, ki pomaga nečloveškemu agentu opravljati svojo funkcijo DJ-a. Prisluhnimo še malo.

Posnetek, ki ga predvajamo, je del otvoritvenega performansa letošnjega festivala novomedijske umetnosti Speculum Artium, ki vsako leto za nekaj dni spremeni bivše rudarsko mesto Trbovlje v center dogajanja najsodobnejših umetniških in tehnoloških projektov, ki burijo domišljijo in odpirajo nove teme za razmislek o človekovi vpetosti v tehnološko realnost.

Krovna tema letošnjega festivala Speculum Artium je bila »Umetnost in znanost za opolnomočenje«. Ob razstavljenih projektih, performansih, delavnicah in enodnevnem simpoziju smo tako razmišljali o tehnoloških novostih, ki v okviru področja umetnosti presegajo vsakodnevno rabo tehnologije in kažejo na možnost opolnomočenja človeka z umetnostno-tehnološkimi dodatki. Torej, če je velik delež človeškega strahu pred tehnologijo osnovan na tematiziranju tehnološkega napredka kot nečesa, kar jemlje človeku delovna mesta in hkrati onemogoča pristen človeški stik ter izpolnitev potrebe po fizični prisotnosti in avtentični izkušnji, se Speculum Artium v tem letu ni usidral na povsem nasprotnem bregu – torej bregu fascinacije nad tehnologijo kot tako -, ampak se je skušal osredotočiti na bolj vključujočo pozicijo, ki pomeni kultiviranje družbenega prostora za razmislek o pozitivnih vidikih, ki jih odpirajo omenjene novitete.

Teden dni pred trboveljskim festivalom je v avstrijskem Linzu potekal največji festival intermedijske kulture - Ars Electronica s temo »Drugi Jaz: Umetna inteligenca«. Eden izmed pomembnejših konceptov, ki jih je linški festival postavil v središče konteksta premišljevanja umetne inteligence, je bila med drugim tudi potreba po osnovnem temeljnem dohodku. Projekti na področju transumetnosti in hibridne kulture, ki so večkrat označeni kot obrobni pojavi ali visokoleteče futurološke ideje, tako odpirajo temeljna vprašanja kvalitete človekovega življenja v informacijsko-tehnološki družbi. Logika odnosa med umetno inteligenco in osnovnim temeljnim dohodkom je sledeča: če bodo stroji in nova inteligenca opravljali delo namesto nas, je povsem na mestu vprašanje, kaj bo v tem času počel človek, in kaj bo njegov osnovni vir dohodka. Zato premišljevanje o osnovnem temeljnem dohodku pomeni za prihodnjo družbo, kjer bo kreativnost vse bolj pridobivala na veljavi, še kako smiselno potezo.

Umetniški direktor festivala Ars Electronica, Gerfried Stocker, ki se je mudil tudi na trboveljskem festivalu, je kot enega izmed najpomembnejših elementov za prihodnji razvoj izpostavil ravno človeško sposobnost kreativnega mišljenja in svobodnega umetniškega ustvarjanja. Takšen metodološki pristop, ki postavlja v center človeka, je direktor Ars Electronice izpostavil kot ključni model, ki je pripomogel k temu, da je festival v starem industrijskem mestu Linz postal svetovno znan in velja za največji dogodek te vrste.

*Izjava

Gerfried Stocker je poudaril tudi, da se je potrebno zavedati, da je kreativnost »surovina«, ki ne prenese enostranskega izkoriščanja, in da je pri vzpodbujanju kreativnosti ključna vzpostavitev družbenega ekosistema, v katerem se bo dobiček vlagal nazaj v kreativne posameznike.

*Izjava

Centralni del festivala niso tehnološki eksponati in umetniški artefakti, ampak ljudje in lokalna skupnost.

*Izjava

Integracija tehnološko-umetniškega dogodka v samo okolje mesta Linz zaobjema tudi katoliško katedralo. Direktor Stocker je poudaril, da se ta v nobenem trenutku ni negativno odzvala na projekt letošnje dobitnice zlate nike za hibridno umetnost – Maje Smrekar, čeprav bi glede na tematiko hibridizacije človeka s psom lahko od konservativne skupnosti pričakovali ravno nasprotno.

*Izjava

Umetniški vodja Ars Electronice je hkrati opozoril, da je potrebno v novo tehnološko okolje vzgajati že otroke. Neverjetno je namreč, koliko časa porabimo, da otroka naučimo varno prečkati cesto, medtem ko popolnoma zapostavljamo pouk o varni uporabi interneta. Osredotočenost na otroško populacijo tako predstavlja pomembno usmeritev ne le festivala v Linzu, temveč tudi trboveljskega festivala Speculum Artium.

*Izjava

Pa je kreativnost res izključno človeška zmožnost? Ali pa lahko morda pričakujemo, da nas bodo hitri in pametni stroji v prihodnosti premagali tudi v tem? In kaj to pomeni za umetnost?

*Izjava

Izredno humorno distanco do svojega umetniškega dela in stroja je zavzel francoski umetnik Patrick Tresset, ki je instalacijo robotskih rok poimenoval za svoje »sužnje«. Te je namreč izdelal z namenom, da bi risali portrete namesto njega. Tehnološki nadomestki mu ne predstavljajo strahu, ampak osvoboditev od dela.

*Izjava

Na festivalu Speculum Artium smo lahko videli in doživeli tako umetniške artefakte kot tudi tehnološko zasnovane proizvode, ki šele v kontekstu festivala dobivajo status umetniškega dela. Meja med obema je izredno fleksibilna, prav tako definicija umetniškega, zato je v transumetniškem kontekstu veliko bolje govoriti o različnih izrazih kreativnosti in originalnih pristopih k uporabi tehnologije.

Delo, ki je na trboveljskem festivalu doživelo največjo pozornost, je stvaritev umetnice in nevroznanstvenika. Octopus Brainstorming je tako umetniški projekt Victorije Vesne kot tudi znanstveni eksperiment Marka Cohena. V performansu si dva udeleženca nadeneta svetleča klobuka v obliki hobotnice, ki merita možganske valove. Projekt se osredotoča na raziskovanje človeške komunikacije.

*Izjava

Projekt, ki meri električne signale, se torej ukvarja tudi s tematiko človeške komunikacije z drugimi vrstami. Zato uporaba hobotnic v performansu ni naključna.

*Izjava

Kaj pa telepatija? Na festivalu smo lahko izvedeli, da je iznajdba merjenja možganske električne dejavnosti bila od samega začetka v tesni povezavi z idejo telepatskega sporazumevanja.

*Izjava

Ob obisku dogodka, kot je Speculum Artium, bi lahko hitro zaključili, da humanizacija tehnologije oziroma podobni prispevki, ki vodijo k hibridizaciji umetnosti in tehnologije ter njihove integracije v družbo, resnično odpirajo možnosti za nova, nepričakovana področja izražanja človeške kreativnosti. Ob tem pa cilj takšnega združevanja ni zgolj predstaviti nove tehno-umetniške artefakte, temveč je cilj takšnega delovanja, kot je bilo izraženo na trboveljskem festivalu že s samo temo, tudi opolnomočenje človeka in družbe. Slednje je tako v primeru linškega festivala kot trboveljskega dogodka osnovano na industrijski dediščini obeh krajev. Na ta način se z vnosom visokotehnoloških vsebin lokalni skupnosti ne odreka njene preteklosti, temveč se ravno na tej osnovi zasnuje nova, sodobna identiteta kraja. Zato lahko krog letošnje teme festivala novomedijske kulture »Tehnologija in znanost za opolnomočenje« sklenemo z mislijo, da sta humanizacija tehnologije ter izpopolnjevanje pametnih mest, hiš in avtomobilov sami po sebi kaj malo vredni, če ne vzamemo v enačbo tudi ljudi – uporabnikov vse te opreme.

Iz Rdečih revirjev sta se javljali Zala in Kristina. 

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness