Svetlana Makarovič ob 8. marcu

Svetlana Makarovič ob 8. marcu

Okrogla miza, intervju ali pogovor
9. 3. 2016 - 18.00

Pogovor s Svetlano Makarovič je nastal 8. marca pred uprizoritvijo njenega recitala Lovec na ljudi v Menzi pri koritu. Slišali bomo tudi zvočne izseke iz omenjenega recitala, v katerem so poleg Svetlane Makarovič nastopili še intermedijska umetnica Aphra Tesla, ki je tudi režiserka prireditve, pevka Višnja Fičor in igralec Ivan Peternelj.

Prisluhnite.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Genijalno.

Evropa je predvsem..prasec.

Velik poklon za toliko resnice!

She says just like it is! Svetlana & Trump are the last remaining heroes in this cold world!

Do what thou wilt

Joj, dinozaver Svetlana; ni ravno intelektualka velikega formata, je pa ena redkih doslednih umetnic pri nas, če ne kar v svetu.

Ženska je mentalno zaostala, to se vidi že na njenem steklem pogledu. Nebi se smela več pojavljati v medijih, ker je njeno mesto v kaki drugi ustanovi

Rata slabo.
Pa kva d fak si ti do loh presodis kdo je za kam, kaj kdo sme in kaj ne? Nek predstavnik 'normalnih' in castnih ljudubecih ljudi.
Res debilana no

Car Nikolaj - si bosta delila celico? ;)

Od Bogote do Kalkute,
od Manille sve doline,
naš kartel možeš naći
na vrhu piramide.

Bi se pa obregnila ob njene komentarje glede splava. Jasno, da mora biti splav legalen, ker če ni, ti postopki poniknejo v ilegalo, kar zelo ogrozi dobrobit ter fiziološko in psihološko zdravje žensk. Prepoved splava približno enako učinkovito preprečuje splav, kot je prohibicija alkohola v ZDA v 20. letih 20. stol. izkoreninila alkoholizem. ;) Kriminalizacija splava ne reši problem splava. Vendar, splav ne gre jemati tako zlahka kot nam to v zgornjem intervjuju prodaja Svetlana. Splav je v večini primerov izjemno travmatična izkušnja za ženske (tudi za ne vernice). Je zelo grob poseg v žensko telo in njeno intimo, ter lahko resno ogrozi psihološko stabilnost ženske. Feminizem ni v tem, da reduciramo zarodke na Svetlanine "tri celice", ki se jih pač odplakne in zgodbe je konec. Takšno stališče je anti-feministično, sovražno do ženske izkušnje, ker zanika ključni element ženskosti, ki je med drugim tudi hočeš nočeš fiziološka sposobnost biti mati. Feminizem je v tem, da prepoznamo psihološko travmo, ki jo splav lahko pusti za sabo. Družba občutljiva za ženska vprašanja mora prepoznati možnost tovrstne travme; ženskam mora omogočiti učinkovito psihološko (in duhovno) oskrbo, da si po takem postopku lahko opomorejo, da lahko predelajo in se sprijaznijo s svojo odločitvijo. Imeti splav pač ni enako kot izruvati si zob!! Reduciranje zarodkov na "tri celice" je ponižujoče do ženske izkušnje, naše seksualnosti in naših teles. Prav gotovo pa tudi za moške odločitev za splav ni tako enostavna, kot si določeni domišljajo, da je. ;)

A Zen master gave instructions to his student and told him to go home, meditate and write him periodically to ask questions and update him on his progress.

6 months later the student wrote,"doing well, mind beginning to calm, and I'm sleeping better and have more focus". The Zen master shook his head and threw the letter away.

A year later the student wrote,"can stay in Samadhi for hours now, and my focus is so sharp I can feel each hair on my body quiver in the breeze". The Zen master made a disgusted sound and threw the letter away.

2 years later the student wrote,"during practice the universe opened itself to me, I saw clearly the nature of no birth-no death, and I felt at one with all of creation". The Zen master threw up his hands in exasperation and walked away from his desk.

3 years past and the Zen master had not heard from his student, so he sent a note asking the student if he had any questions. The student wrote back,"Who gives a fuck what you think?!?"

The Zen master smiled,"Finally...he gets it".

lol zen

jaz bi ta majhen umazan kupleraj mogoče celo definiral tako, da v njem zvodniki plačujejo strankam, da zlorabijo prostitutke, ki delajo v njem... seveda sem v tej teoriji tudi jaz prostitut/nik/ček/ek/ec/elj... nisem ziher, katera končnica je ustrezna. Obožujem vsako celico tvoje neskončno razočarane in srdite duše, draga Svetlana. <3

Eno vprašanje: kakšna je politika 'administriranja' komentarjev na RŠ? Kakšne komentarje se briše? Kje se lahko s tem seznanim? Moje mnenje je, da anonimni komentar, ki o drugih govori, da ne bi smeli nastopati v medijih, in ki pošilja osebe v določene ustanove, pač ne spada na te strani. Žalostno nižanje nivoja.
Še eno vprašanje: kakšna je politika RŠ glede objavljanja v angleščini? Že vaše oddaje, kjer posneti intervjuji ostajajo neprevedeni, so precej moteče, ampak ok, to do neke mere razumem, prevajanje je strošek, malha prazna, treba pa je zvozit. Ni panike. Ne razumem pa, zakaj se objavi dolg komentar, ki je v celoti v angleščini. Avtor bi ga z lahkoto prevedel. Pa prosim, ne o tem, da vsi razumemo angleščino. (Ali pa, kot je bilo nekoč na teh straneh že rečeno, ker 'se bolje sliši'.)
In, mimogrede, zanimivo, da se tudi na RŠ pod prispevkom, povezanim s Svetlano Makarovič, kar usuje komentarjev. Vemo, za kom se praši. Bravo, Svetlana!

Svetlana je edina oseba za katero vem, da lahko v javnosti psuje ljudi in še zmeraj ostane kulturnica, četudi ni v punk bendu. ;)

mislim, da je "kulturnik" že psovka, da tako da to ni poseben dosežek.

@poslusalka
To kar ti govoris je liberalni feminizem, ki je v bistvu antifeministicen in pripisuje spolne vloge. To, kaj je grob poseg je, vsaj v psihološkem smislu, povsem družbeno definirano. Za definicije pa tako ali tako lepo skrbis.

Haha, no ja, odvisno v kakšnih krogih se giblješ.. :)
Je pa res, da kulturna produkcija sama po sebi ni etika; spet točka nestrinjanja s Svetlano, ki trdi, da "domojebi" (bravo) nimajo kulturnikov (nimajo besede, nimajo umetnikov, itd...); mhja, seveda jih imajo; zmožnost "klesati rime" oz. biti umetnik pač ni povezana s političnim prepričanjem. :)
Sicer je pa Svetlanina dikcija na relaciji dobro-slabo/zlo, stavki kot "mi imamo Besedo", itd... zelo blizu dikcije onih s prižnice. :)

@agfa
Liberalni feminizem je anti-femnističen? :D WOW!
Spet nekdo, ki bi rad mojo vagino spremenil v družbeno lastnino. :)

@agfa

Ne bi rekla, da je, kar poslušalka govori, liberalni feminizem. Po mojem gre za femnizem, ki temelji na izkušnji. Morda je problematično le to, da je izkušnjo določenih žensk želela generalizirati in posplošiti na vse ženske ... Gotovo pa nekatere ženske tako doživljajo abortus in gre za izkušnjo, na katero je vendarle potrebno opozoriti.

Obstajajo ljudje ki se ne pristevajo v (ne poznajo, ne zelijo poznati, ne opazijo, jim ni pomembno) neko skupino (zdej a so to feministi/ke ali neka druga skupina z izdelanim filozofskim, psihološkim ozadjem…) in se izrazajo kakor se pac izrazajo.. tako kakor iskreno mislijo. A se mora vedno najt nekdo ki dojame vse kot direkten napad na svojo vagino pizda no? Osebno (anonimno sicer) mislim da ce si tok ozavescen o predalcku v katerga spadas da se res kategoriziras na vsakem koraku v vsakem pogovoru, verjetno dojemas tudi dispozitive »sogovorca« dopisnika in ne reagiras k navadna rit k mora prdet in smrdet da jo kdo opazi…njo in njen predalcek v katerga se je zaprla.

zenmaster legenda

No, da bo moj prvi post manj ideološko oporečen; bi morala napisati postopek splava je za starša 1 in za starša 2 lahko psihološko in za tistega, ki nosi plod v svojem telesu, tudi fiziološko izjemno travmatična izkušnja. Na to je potrebno biti pozoren.

Na radiu Slovenija 1 so nekaj tednov - mesecev nazaj imeli zelo dobro oddajo o psiholoških posledicah splava, ki so jo pripravili v sodelovanju s strokovnjaki sodobne psihologije. Predlagam, da se tudi RŠ zglasi v prostorih klinike za splav v Ljubljani; imajo ogromno gradiv o postopku splava, o posledicah splava, itd.. To so izjemno pomembna vprašanja za vse starše, predvsem za tiste, ki razpolagajo s plodno maternico.

Psihološko so posledice lahko res težke. Ampak vsak posameznik je psihološko na nekem ali drugem nivoju in posploševat kok je to za use z maternico in brez nje izjemno hudo je tko k da bi zdej js posplosila in rekla…vsak k lahko seksa se mora zavedat odgovornosti k jo ima do svoje maternice in do maternice socloveka.

@mirna: Zanimiva opazka psihologov iz klinične prakse je, da splav lahko starša 1 ali 2 "ujame" šele čez mnogo let, celo desetletja po opravljenem postopku...
Primer: ko si mlad se ti morda splav kaže, kot nekaj s čimer se izogneš neki odgovornosti, skozi leta pa lahko človek spremeni svoje vrednote, pogled na svet, itd... in lahko zelo živo obžaluje svoje dejanje.
Zato je ključno, da klinike za splav ne nudijo le možnosti opraviti splav, ampak tudi ustrezno psihološko oskrbo za tiste, ki jo potrebujejo takoj ali pa čez mnogo let.

@...:
"vsak k lahko seksa se mora zavedat odgovornosti k jo ima do svoje maternice in do maternice socloveka"
Jasno, to je eden ključnih argumentov, zakaj je v sodobni liberalni demokraciji (in povsod drugje) nujno imeti "sex-education" v šolah; tj. pouk o spolnosti za mladoletne osebe. :)

(Za bolj "sofisticirane" duhove, ki spolnost vendarle ne reducirajo na biologijo in "tri-celice", pa priporočam v branje esej Edvarda Kocbeka "Eros in seksus" - fino branje.)

Klinike nudijo takojšnjo psihološko oskrbo. Pred posegom ob podpisu izjave, pa še ob pogovoru s psihologom. Pred samim posegom se še enkrat pogovoriš z zdravnikom v ambulanti. Pričakovati da, da te bo klinika, ki izvaja rutinske posege (žal tko to je) 10 let vodila v arhivu za primer, če bi ti ali tvoj partner potrebovala backup in psihološko pomoč pa bo mogoče bolj realno v venus project družbi nekdaj nekoč.
In ja, seveda, se popolnoma strinjam. Vendar je ta »argument« v svojem posploševanju popolnoma enakovreden tvojemu posploševanju v argumentu o psiholoških travmah in bolečinah. Ne čutijo vsi ljudje globoko, ne doživijo vsi ljudje travm(e).

*(Za bolj "sofisticirane" duhove, ki spolnost vendarle ne reducirajo na biologijo in "tri-celice", pa priporočam v branje esej Edvarda Kocbeka "Eros in seksus" - fino branje.)

S tem si potrdila moj zadnji stavek.
In se zaciklala.

V bistvu je psihološka oskrba v primeru splava nekaj precej novega v Sloveniji (beri: oddaja o tem na radio Slovenija 1)... Psihološke storitve so danes dostopne tako tistim, ki so opravili splav nedavno, tistim, ki so ga opravili pred mnogo časa, kakor tudi tistim, ki so doživeli spontani ali medicinski splav. Seveda je to storitev potrebno financirati iz javnega proračuna, torej, potreba po oddajah o teh stvareh. ;)

Če »precej novo« pomeni prakso izpred skoraj 10 let, ki jo poznam še danes, potem smo z marketingom precej zamudili.
Sicer pa je psihološka oskrba dostopna in pripada vsakemu zavarovancu v okviru pristojnega ZD, kjer pacient obiskuje izbranega osebnega zdravnika. Tudi osebni zdravnik ima pristojnost, da, v kolikor presodi, da pacient potrebuje psihološko obravnavo, pacienta ustrezno napoti v obravnavo v ustrezno specialistično ambulanto.
Ljudje pa žal niso zadostno izobraženi, funkcionalno pismeni v tej smeri. Mogoče bi bilo bolje denar iz javnih sredstev kanalizirati v projekt za usposabljanje in poučevanje slehernika o zdravstvenem sistemu, ki mu je prepuščen na milost in nemilost čisto vsak izmed nas.
Ne pa konstantno izpostavljati tematik, za katere je poskrbljeno že od nekdaj… (zaradi teže, ki jo imajo in vsesplošnega tabuja, ki ga predstavljajo).

No, če pa si materialno podkrepljen je pa tu zasebno zdravstvo in tujina...posledično drugačna obravnava posameznika. To je pa druga zgodba.

Splav je izjemno pomembna tema za vse starše! Še posebno za tiste starše, ki jim je tudi namenjen praznik 8. marec (ali je to starš 1 ali 2 presodi sam).
Tema splava, postopek splava in z njo povezana psihološka oskrba si zasluži VSAKO SEKUNDO JAVNEGA PROSTORA in VSAKI CENT JAVNIH FINANC.
Zato ne srati z izjavami, ki preusmerjajo pozornost, tipa: "Mogoče bi bilo bolje denar iz javnih sredstev kanalizirati v projekt za usposabljanje in poučevanje slehernika o zdravstvenem sistemu, ki mu je prepuščen na milost in nemilost čisto vsak izmed nas."
Splav je dovolj pomembna in vredna tema. ;)
(in ne, za celokupno razumevanje splava prav gotovo ni poskrbljeno že od nekdaj - prelol)

Ne, ti sereš. Se čustveno vpletaš v diskusijo. Predvsem pa ne upoštevaš dejstev.
Ja, splav je pomemben. Vedno je bil. Tudi sama sem ga opravila. Ampak, da bi se pa lahko nivo storitev dvignil na še višji nivo, bo potrebno rešiti probleme v ozadju, katerih status quo pogojuje trenutno situacijo.
That was my point.

Problemi v ozadju se ne rešijo v ozadju, ampak v ospredju z iskreno javno razpravo. ;)
In oprosti, tvoja izjava, da bi bilo bolje preusmeriti financiranje v neko splošno opismenjevanje slehernika o zdravstvenem sistemu, a dej, lepo te prosim - zelo ne-feministično od tebe. Takim idejam moram dati odločni in čustveni: VETO!
In če smo pri iskrenosti: morda del populacije res nima globokih čustev (ekhm) in jim splav ne predstavlja težave, a ne moreš to posplošiti na vse; večina ljudi ima čustva, je z njimi v stiku in posledično lahko doživi travmo zaradi splava. V interesu feminističnega boja je, da se možnost te travme prepozna in da se o njej iskreno javno spregovori; vsi dnevi v letu so dobra priložnost za tako javno razpravo, 8. marec pa še prav posebej.

Kaj boš šla do ljudi v ozdaju ministrstva za zdravje in UKCja se na 8. marec odprto pogovorit o splavu in problematiki financ? To kar ne uspeva nikomur, kljub temu, da se usi zavedamo vsega? MAFIJA.
Al boš naslednje leto priredila performance, kjer se bo opravljal takšen poseg v živo in ga poimenovala z nekim ultra art feminističnim imenom?
Ne podcenjuj, ne idealiziri. Bodi realna. Probleme se rešuje sistematično, z orožjem "sovražnika", pravno. Ne z nepoznavanjem dejstev in sklicevanjem na "feminizem", in nebuloznim bruhanjem o 8. marcu in Svetlani Makarović.

Anti-feminizem je vse kar zmanjšuje in trivializira žensko kot kulturno, čustveno in telesno bitje.
Žal je naša levica polna (prekritega) patriarhata; so popolnoma nesposobni artikulirati in braniti teorijo spola v javnosti, kar se je lepo videlo na referendumskih soočenjih, ko so jih za malo malico pojedle feministke z Vatikanskih univerz!!
Sramota za levičarsko usmerjeno inteligenco!
Zakaj, kako, itd. je do tega prišlo bi zahtevalo dolg in poglobljen razmislek in odgovor v katerega zaradi drugih obveznosti (med drugim tudi materinskih) nimam časa vlagati.
Bi pa apelirala RŠ, da vprašanja ženske izkušnje, ženske bolečine, tudi ženske radosti z velikimi črkami vpiše v svoj program; ker ženska vprašanja, kamor sodi tudi celokupna obravnava splava, prav gotovo ne sodi v ozadje, pod preprogo, v revijo Zarja (lol) ali v rubriko "draga teta Gusti".

Torej, moj zarodek, plod mojega telesa prav gotovo niso le "tri-celice", ker sem kulturno in simbolno bitje; plod mojega telesa je le NOMINALNO "tri-celice", sicer je pa plod mojega telesa moj ljubljeni otrok; ker sem ženska, ker sem mati, ker sem feministka.. ;)
To je seveda moje subjektivno mnenje, ki ga ne vsiljujem nikomur, še posebej pa ne tistim z omejenimi zmožnostmi čustvovanja. :)

(in pazi zdaj plaz ogorčenja.. :)

ti si definitivno ena tistih novodobnežov, ki ratajo 'triggered' ob določenih vsebinah

Ja. Ti si tisto kar mislis da sm js

aint even a babe, babe. and i aint a man babe either

made you think I didnt know that

Na kratko: mislim, da se levičarji ne smejo obesiti za materializem in pogojno ateizem ('tri-celice'), ampak morajo nujno prepoznati tudi simbolni pomen zarodkov (četudi ima verjetno sobni fikus več celic in duše kot zarodek), ker si sicer presežni, simbolni pomen zarodkov prilastijo razna verska združenja, itd., ane. Pa dobimo tete, ki molijo pred kliniko; one molijo prav za ta presežni, simbolni pomen, ki manjka v preveč strogih materialističnih ideologijah. Dosledni zagovor materializma splava, le krepi verske fanatike... in ne tako kot so mislili levičarji 19. in 20. stoletja, da zagovor materializma ukini ali razvrednoti neke simbolne, ideološke, verske pomene.. ;)

Feministicen boj razumem kot boj za ukinitev druzbenega spola in ne kot glorifikacija ženske. Strinjam se, da nerojeni otrok niso zgolj tri celice, ampak ima določeno družbeno vlogo še pred rojstvom.
Pa se glede tega, da bi maternica postala družbena lastnina. Če je nekaj privatno, še ne pomeni, da nima družbene vloge.
Nekateri so ekonomsko prisiljeni v prodajanje svojega telesa, drugi fizično. Večina je zasuznjena liberalno, prek vnaprej določene družbeno zaželene izbire.

Ukinitev družbenega spola pomeni ukinitev (tradicionalnih) družbeno pogojenih spolnih vlog in identitet. Vendar, to, da ima starš 1 ali 2 maternico ni rubrika družbe. Film o nosečem Schwarzenegerju ('Junior') ni realistična drama o ukinitvi družbenega spola, ampak znanstvena fantastika. Ne gre za glorifikacijo ženske, temveč za to, da ženske vzamemo, zagovarjamo in živimo, kar je naše; med drugim so naše maternice, plodovi naših maternic in vsi družbeni ter etični izzivi, ki pridejo iz njenega naslova. Glavni forte desno usmerjenih interpretacij teorije spola je bila teza, da želi teorija spola ukiniti spol. To seveda ne drži; vendar na referendumskih soočenjih jim ni nihče znal pojasniti, da to ne drži. Levičarji živijo v neki bizarni in predvsem protislovni paradigmi, kjer po eni strani stavijo na dosledni materializem, po drugi bi pa radi zagovarjali tudi idejo, da lahko starš s testisi rojeva otroke; ja ne, ne more. Caitlyn Jenner ne more biti biološka mama; ne gre. V trenutku, ko se nekdo s testisi prepozna kot ženska ali obratno; je to že družbeno pogojeni spol; simbolni spol. Torej, levičarstvu zavezana teorija spola še kako potrebuje pojem družbenega spola; ker se nove spolne identitete lahko tvorijo le v polju družbenosti.

Torej, ko se na RŠ utemeljeno kritizira "nadangele" slovenske levice, kamor sodi tudi Svetlana Makarovič, se to počne z namenom, da se reši projekt levice v Sloveniji, ki ji zadnje čase ne kaže prav dobro.
Očitno so levičarski (socialistični) umetniki druge polovice 20. stoletja mislili, da bo lahko umetnost zapolnila simbolno luknjo, ki so ga ustvarile materialistične ideologije. Morda je tudi to razlog zakaj Svetlana uporablja enake besedne zveze, dikcijo kot lokalni župnik ("mi imamo Besedo"). Vendar, umetnosti kot kažejo izkušnje in primeri iz prakse ni uspelo izvršiti te zahtevne naloge; umetnost ne more prevzeti polja vere, ne more zapolniti simbolnega polja vere. Znanost, umetnost in vera so tri samostojne discipline, ki so nenadomestljive. S tem se je potrebno sprijazniti. Vera in verniki bodo zmeraj med nami, tako kot umetniki in umetnost. V demokraciji ni prostora za totalne ideje in projekte!
Zmerjanje molilik pred kliniko s fašistkami ne reši problema, temveč ga le poglablja. Tovrstne obtožbe so stvar preteklosti, ki si jih ne moremo več privoščiti. Verjetno so v socializmu tovrstne zmerljivke "palile", ker si na ta račun pridobil na svoj stran vladajočo partijo, ki te je prepoznala kot partiji koristnega umetnika. V demokraciji pa zmerjanje papeža s fašistom samo škodi levičarskemu projektu.
V demokraciji je odgovor v prepoznanju pozitivnega bistva različnih ljudi, idej, disciplin in sočasno postavljanje mej negativnim platem različnih idej. V demokraciji smo onkraj "dobrega in zlega", smo pred dosti bolj zahtevno, a k sreči bolj realno nalogo, kot so bili naši predniki v socializmu.
Sam tok no; zato pravim, da je Svetlana dinozaver in da ji je potrebno postaviti neke meje, ker s svojimi preživelimi političnimi strategijami, samo zbija verodostojnost levice.

Ženskam, kar je ženskega, moškim, kar je moškega.
To naj bi bila teorija spola po vaše?
Priporočam v posluh: http://radiostudent.si/dru%C5%BEba/moralne-fekalije/kritika-liberalnega-uma

Glede Makarovičeve se strinjam, da zamoralizira, da so njene kritike neutemeljene. Ne razume, da univerzalno dobro ne obstaja.

"Ženskam, kar je ženskega, moškim, kar je moškega."
To je nekakšen aforizem, "aksiom"...
Dvomim, da lahko teorijo spola reduciramo na takšne aksiome, parole iz katerih potem deduktivno izpeljemo neko teorijo ali ideologijo, če hočete. Dedukcije so problematične, ker ne dodajo nič novega k spoznanju, le potrdijo, kar že vemo; so osnovna metoda hegemonij.
Spol, spolnost, ljubezen: te stvari ravno niso enostavne, zato je verjetno človekova želja, da bi si jih lahko poenostavil (v parole, aksiome, zapovedi), da bi jih lažje manipuliral, speljal na svoj mlin, itd.; pa izkušnje kažejo, da pri tem pogosto spodletimo.
Tudi pojmovanje zarodka, redukcija zarodka na 'tri-celice' je takšna poenostavitev kompleksnega pojava. Zarodek ni le materialni pojav. To nam skušajo dopovedati desno usmerjeni intelektualci, pa kot da ne slišimo... Če je zarodek le 'tri-celice'; je naslednje logično vprašanje, če je zarodek le-to, zakaj pa bi potem kdorkoli sploh želel donositi te 'tri-celice' in imeti otroka? :) Ni potem vzgoja sobnih fikusov cenejša varianta, če nam je toliko do vzgoje celic? :)
(In, ne, ta razmislek ne pomeni, da želim prepovedati splav. :)

Kaj je moja teorija spola? Haha. :)
Gotovo vem, da sprejemljiva teorija spola ne more biti le parola "ukinitev družbenega spola"; ukinitev tradicionalno pojmovanih družbenih vlog je sicer sprejemljiva ideja, a k njej je nujno potrebno dodati še konstrukcijo spola; spola se ne da v celoti ukiniti (univerzalno in nujno za vse).
Pri tem je potrebno upoštevati tudi tiste, morda tisto manjšino, ki se v tradicionalno pojmovanih družbenih vlogah prav dobro počuti... Zakaj bi jim to vzeli, če je pa takšna njihova izbira? Če nekdo želi iz svobode živeti tradicionalno spolno vlogo in pri tem ne zahteva, da tako živijo vsi, jim je potrebno to dopustiti.
Analiza, kritika konstrukcije spolnih vlog - to je bistveno, ne pa vzklikanje "ukinimo to in ono"! Vprašanje je kako konstruiramo spolne identitete in vloge; simbolno polje kulture nam tu nudi večjo svobodo kreacije novega kot gola (materialistična) manipulacija narave; zato se levičarji nikakor ne moremo odreči družbeno pogojenemu spolu, ker se s tem, kot rečeno, prikrajšamo za simbolno polje znotraj katerega so nove spolne vloge in identitete sploh mogoče.
Mislim, da Judith Butler govori o ukinitvi razumevanja spola kot binarne relacije "ali-ali" (ali ženska ali moški); predlaga, da spol razumemo, kot kontinuum na katerem sta moški in ženska le skrajni točki tega kontinuuma, večina ljudi pa se uvršča nekje vmes med obema skrajnima točkama. Torej, imamo vsi karakteristike, ki so ženske in ki so moške. Tekom življenja, vsakdana se natančna lokacija na temu kontinuumu za vsakega izmed nas tudi spreminja (en dan smo morda nekoliko bolj "moški", drugi dan spet bolj "ženski").
Nekateri sicer želijo izstopiti iz tega kontinuuma (a-seksualci), vendar to spet ni recept, ki bi bil univerzalen in nujen za vse. Osebno se ne želim emancipirati kot ženska tako, da se deklariram za aseksualko. To zame ni nikakršna emancipacija.
Konkretne okoliščine, npr. delujoča maternica, so vsebine ženskosti, ki njeno lastnico postavljajo pred nekoliko drugačne simbolne in materialne izzive, kot tiste posameznike moške ali ženske, ki je pač nimajo. Ne pravim, da posameznik brez maternice ne more biti mama, a prav gotovo ne more biti mama z delujočo maternico (to je pač konkretna okoliščina, ki jo je potrebno prepoznati).

https://www.youtube.com/watch?v=Q50nQUGiI3s&list=PL910CA5CB1FE82A73&index=1
Luštna oddaja z Judith Butler; malo pove o sebi, o svojih idejah, itd...

Ok, zdaj že bluzim;
berem priloženi tekst (kritika liberalnega uma), ki je zelo dober in terja svoj čas; če se mi, kaj bistvenega utrne; bom še dopisala.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.