Na dan mladosti, 25. maja, je Hrastnik obsijalo sonce, sam pa sem se znašel na parkirišču in čakal na pripovedovalca, ki nas bo popeljal v polpreteklo zgodovino Hrastnika kot rudarskega mesta. Četudi je bilo vodstvo po knapovski dediščini del programa festivala Rdeči revirji, ki privablja mlado in staro, sem bil s svojimi rosnimi 45 leti najmlajši član čakajoče skupinice. Še več, bil sem edini Nehrastničan in povrhu še Ljubljančan. 

Pričakali smo Petra Goleta, upokojenega rudarja, pa tudi prostovoljca pri Društvu za ohranjanje industrijske dediščine Hrastnik, ki si po zaprtju hrastniških rovov in odprodaji rudniških prostorov prizadeva za ohranitev industrijske dediščine in rudarskega izročila. Na pobudo občanov in takratne poslanke SMC Vojke Šergan je občina Hrastnik odkupila dva prostora – Mašinhaus, hišico, ki daje streho ogromnemu električnemu motorju rudniškega dvigala, ter Kompreshaus, v katerem so bili kompresorji za stisnjen zrak, na katere je delovala rudniška mašinerija, zdaj pa je to večnamenski prostor, v katerem potekajo tudi predstave in koncerti.