Pikslasti labirinti

Pikslasti labirinti

Oddaja
19. 3. 2018 - 20.30

V marčevski ediciji Temne zvezde se bomo v intervju z ameriškim eksperimentalnim animatorjem Petrom Burrom ozrli proti širokemu in raznolikemu polju sodobnega eksperimentalnega filma in njegovih zmožnosti sredi digitalno-multimedijske planjave, katerega delček smo si v začetku meseca lahko ogledali v Slovenski kinoteki. To je namreč v sklopu svoje evropske turneje obiskal tudi Burr sam. Po kratkem uvodu bomo prisluhnili pogovoru, ki ga je z Burrom vodil Nace Zavrl.

37-letni Peter Burr prihaja iz ustvarjalno precej živahne brooklynske scene, kjer v svojem računalniškem studiu že nekaj let ustvarja kratkometražne videe, občasno pa tudi zahtevnejše intermedijske instalacije ter žive performanse. Burrovo filmsko in sodobnoumetniško ustvarjanje je v zadnjem času doživelo svoj delež kritiškega priznanja: jeseni 2016 je Burr na prestižnem zagrebškem festivalu avantgardnega filma 25 FPS prejel glavno nagrado za svoj štirinajstminutni izdelek Nered, oziroma The Mess: fragmentirano futuristično zgodbo o opustošenem podzemnem naselju, ki jo namerava ustvarjalec s pomočjo programerske kolegice, sicer ustvarjalke videoigric Porpentine pretvoriti tudi v format digitalne video igre.

Resnih teoretskih refleksij Burrovega (zdaj že razmeroma obsežnega) opusa v mednarodnem medijskem prostoru sicer primanjkuje, skorajda vsa objavljena besedila pa svojo obravnavo pričnejo z eno in isto (sicer ne ravno zgrešeno) tezo: Burrovi filmi na unikaten, skrajno prefinjen ter kompleksen način prepletajo podobe iz svetov abstrakcije in figuracije. Po eni strani so Burrove asketske animacije – ki jih opazovalci nemalokrat umeščajo v umetniške tradicije modernizma, minimalizma in strukturalno-materialistične kinematografije – sestavljene zgolj iz bazičnih matematičnih prvin - krogov, kvadratov in črnobelih pikslov –, po drugi strani pa se ravno ti miniaturni atomski elementi nemalokrat združujejo ter spajajo v simbolne, organske, celo človeške organizme – od dreves, živali in travnikov pa do polnopravnih odraslih teles. Ravno tovrstno kombiniranje praznih, formalističnih ter figurativno bogatejših elementov Burra (vsaj v kontekstu sodobnega eksperimentalnega filma) dela samosvojega.

V obravnavi avtorjeve razmeroma koherentne kariere velja izpostaviti še aspekt, ki je ob ogledu petih stvaritev, s katerimi se je Burr predstavil v Slovenski kinoteki, nemara najočitnejši. Ob pogledu na čiste abstraktne linije in drobne utripajoče piksle, ki močno zaznamujejo večji del animatorjevega ustvarjanja, se sama od sebe ponuja razlaga, da je Burr v prvi vrsti raziskovalec modernih tehnologij, zlasti zaslonov, video iger ter digitalnih računalnikov.

A četudi se Burra nemalokrat umešča prav v tovrstne tradicije post-internetne ter tehnološko ozaveščene umetnosti, pa je ta enostavna tehnična interpretacija v mnogo pogledih prelahka, kot nam je Burr zaupal v sledečem pogovoru. Bolj kot internetni stroji in elektronske aparature filmarja zanimata prostorskost ter strategije audiovizualne naracije; te pa Burr vseskozi dojema v razmerju do multimedijskega, informacijskega sveta, v katerem je film kot množični medij dodobra izgubil svoj hegemonski položaj. Svoje večmedijske gibljive podobe Burr tako obravnava v isti sapi z digitalno vizualno umetnostjo, temu primerno pa se ne izogiba niti vprašanj politike in političnosti. 

Nered (The Mess, 2016)
Zeleno | Rdeče (Green | Red, 2014)
Posebni učinkek (Special Effect, 2014)
Stalker (2014)
Jezik vzorcev (Pattern Language, 2017)

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness