Drugo vodilo
Pravkar slišane odgovore na vprašanje »Kaj je zate improvizacija?« so podale udeleženke in udeleženci mednarodne poletne šole Drugo vodilo, ki je potekala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani septembra letos v času izpitnega obdobja in tik pred začetkom študijskega leta. Intenzivno dodatno izobraževanje, ki je trajalo pet zaporednih dni od jutra do večera, se je osredotočalo na uporabo performativnih načinov in improvizacijskih tehnik v likovni umetnosti. Pojma improvizacije smo bolj vajeni v efemernih umetnostnih formah, pri katerih je ključna časovna komponenta, kot sta recimo ples in glasba oziroma gib in zvok. Pri likovnih umetnostih pa je tradicionalno na ogled postavljen končni izdelek in je umetničin proces skrit očem gledalke, zatorej se uporaba improvizacije sliši protislovno. Kaj bi lahko v zaključenih galerijskih postavitvah njegovega lastnega dela opredelili kot performativno komponento, razloži eden izmed udeležencev poletne šole, Oskar.
Prakse sodobne umetnosti, ki performativne in vizualne medije medsebojno praviloma zavestno prepletajo, že od sredine 20. stoletja pred oči občinstva postavljajo sam proces vizualnih stvaritev in ga obravnavajo kot pomembnejšega od njih. Od ekspresionističnega slikarstva do procesualne umetnosti; kanon zahodne umetnosti likovno-performativne dadaistične pristope obravnava kot prvi izstop iz tradicije ločenih umetnostnih žanrov. Iz današnjega vidika izbor smeri na umetniških akademijah bolj kot vsebino in izvedbo naših idej začrta predvsem prostore, znotraj katerih bo bodoča umetnica predstavljala svoje delo. Bo to oder ali galerija? Bo občinstvo tja prišlo enkrat ali bo prihajalo dalj časa? Kako finančno podprt je izbrani sektor – ali bo za nastop prejela dvakrat toliko kot za razstavnino ali obratno?
Čeprav so vizualni in performativni pristopi v nenehnem prepletu, se je omenjena mednarodna poletna šola dogajala v prostorih likovne akademije, kjer se šolajo ljudje, ki naj bi v svojimi deli komunicirali vizualno. In njim je bila njena vsebina tudi namenjena. Zastavljena je bila kot eksperiment uporabe performativnih tehnik tistih umetnosti, ki izhajajo iz telesnega giba, v procesu likovnega ustvarjanja, ki se na telesne premike in zvoke praviloma ne osredotoča. Glavni vzgib opiše njen pobudnik in organizator Peter Rauch, predavatelj na oddelku za fotografijo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.
Projekt se je izvedel v okviru RSF ukrepov, torej sredstev iz razvojnega stebra financiranja študijskih dejavnosti. Mednarodna šola za študentke in študente je bila njegova druga faza. Prvi del je potekal že s strokovnim posvetom za pedagoge likovne akademije v mesecu juniju. Na njem je gostoval Julijan Hamilton, svetovno uveljavljen plesalec in koreograf, čigar glavna metoda dela je improvizacija. Na podlagi tega dogodka je nastal in se razvil tudi program poletne šole, namenjene študentom. Srečanje s Hamiltonom je omogočilo redko priložnost tistim, ki svoje znanje ponavadi delijo, za preizpraševanje lastnih praks ter pojavnosti improvizacije znotraj njih. Rauch razloži še, kako sam razume metodo, ki jo je izbral za vodilno načelo poletne šole.
Vpoklicana strokovnjaka, ki sta vodila poletno šolo, sta bila vsestranska dolgoletna avtorska ustvarjalca na svojih področjih; plesalka, koreografinja in pedagoginja Andreja Podrzavnik ter kontrabasist, avtor, ustanovitelj in programski vodja Zavoda Sploh Tomaž Grom. Slednji o improvizaciji takole:
Svoboda se velikokrat povezuje z neomejenostjo, vendar pa so udeleženci tekom poletne šole spoznali, da so tisto, kar improvizacijo v resnici omogoča, ravno omejitve. Grom poudarja, da se je vedno potrebno zavedati že danega konteksta: časa in prostora, ki sta osnova, pa tudi njegove zgodovine, naših pričakovanj, prisotnosti in številčnosti publike.
Ravno dejstvo, da sta bila oba mentorja strokovnjaka na svojem področju, je v delovni proces poletne šole Drugo vodilo vneslo raznolikost v pristopu k problemom v procesih študentov ter omogočilo razumevanje vprašanj z različnih zornih kotov. Andreja Podrzavnik, ki izhaja iz giba, telesa in premika, kompozicijo razume kot sopostavitev različnih elementov v relacijo. Tako likovno kot performativno področje dojema kot vizualna medija, pri katerih je opazovanje enako pomembno kot izvajanje. V mentorskem delu ji je pomembno predlagati orodja in jih ponuditi v debato, a se obenem zaveda, da dela z ljudmi, ki že imajo svoja lastna znanja, izkušnje in poglede.
»Score« je v prostem prevodu v slovenščino vodilo, termin, ki se ga v slovenščini v praksi zares ne uporablja. Od tod tudi izhaja ime poletne šole, Drugo vodilo ali Second score. Score je materializiran zapis poteka umetniškega dela. Notacije so vsekakor odprto polje, kjer lahko ustvarjalke raziskujejo možnosti lastnih zapisov, bodisi v obliki besedila ali grafike. Čeprav je zapis pravzaprav omejitev možnosti izvajalca, mu znotraj zamejenega območja ponuja večjo svobodo, kot če bi se znašel pred neomejeno količino možnosti in s tem odločitev. O postavljanju mej znotraj prakse improvizacije svoje mnenje deli udeleženka poletne šole, Abbie, o relaciji med omejitvami in svobodo pa nadaljuje Podrzavnik.
Improvizacija, ki pomaga posamezniku razumeti lastne meje in omejitve okolice, nanj deluje zdravilno. Zato je kot metoda poznana tudi v terapevtskih praksah v najrazličnejših kontekstih in izvedbah. Razvija namreč veščine, ki v sodobni družbi, obsedeni s produktivnostjo in pozitivno rastjo, niso prav pogosto vzpodbujane. Redko naredimo napako, da jo uporabimo kot odbojno površino za nov zalet, pri čemer je to, kar iz nje nastane, ponovno obravnavana kot napaka. Pravi serijski napakotvorec se s tem ne obremenjuje in s tretjo ponovitvijo svoje napake pravzaprav pretvori v ritem lastnega delovanja, na edinstvenost, na katero je iskreno ponosen.
Dogovarjanje, iskrena komunikacija in delanje kompromisov se tako izkažejo za orodja, ki jih človek v svetu ad catedra pač ne pridobi. Situacijo udeleženka poletne šole Iva razume takole:
Izjava Iva Suhadolnik Gregorin
Poletno šolo Drugo vodilo pod vodstvom Andreje Podrzavnik in Tomaža Groma so tako sestavljali pogovori, predstavitve, izmenjave mnenj in tehnične vaje ter njihovo preigravanje. Vendar pa je za ustvarjanje ritma skupine ključno tudi drugačno preživljanje skupnega časa, ki ni le sobivanje ali delo. Organizacijski del ekipe je z zavedanjem, da okoli stavbe akademije na Dolenjski cesti ni niti enega delujočega kafiča ali kaj drugega kot picerija, uredil kotiček z venomer dostopnimi toplimi napitki in vsakodnevnim kosilom. Hrane je bilo dovolj, da so si jo lahko privoščili še hišnik, tehnik, celotno tajništvo, projektna pisarna in naključni navzoči. Ne gre za hrano, temveč za prepoznanje skupne potrebe po hranjenju in njene kolektivne zadovoljitve, ki obenem sproža naključne pogovore in ustvarja vezi. Pedagoški del ekipe je vsako jutro, po kavi in zajtrku, poskrbel za ogrevanje teles. Kot orkester, ki se s procesom razglaševanja pravzaprav uglasi. Tomaž Grom.
Skrivnostnost tistega večjega med nami in zgodovinsko analizo izvorov ritualnega obnašanja, ki jo je izsledila pri raziskovanju linije odpora v obliki lenobe, povzame Iva.
Izjava Iva Suhadolnik Greegorin
Skupnost, ki se je vzpostavila tekom petdnevnega procesa, Podrzavnik razume v neposredni povezavi z začetnim procesom uglaševanja, Abbie, ki misel nadaljuje, pa razloži, zakaj se ji zdi skupnost v umetniškem ustvarjanju nepogrešljiva.
Pomembna je torej razbremenitev prepričanja o potrebi po posameznikovi originalnosti, ki izhaja iz prežvečenega termina genija ter zaupanje v moč skupinske gradnje narative. Prakse, ki ogrevanja ali uglaševanja specifično ne zahtevajo – in med njimi so tudi zvrsti likovne umetnosti – nanju zlahka pozabijo. Včasih teh metod niti ne poznajo. Vendar pa je medprostor prave temperature med posamezniki v skupini nadvse pomemben, obenem pa je ključnega pomena tudi ohranjanje individualnosti znotraj skupnosti, ki ustvarjanje omogoča. Ravno improvizacija naj bi bila metoda, ki posameznici obenem omogoča, da raziskuje samo sebe, medtem ko deluje v skupini in pozorno motri okolico ter prelivanje med zunanjostjo in notranjostjo. In prav tovrstnemu razvoju naj bi bilo namenjeno tudi varno okolje poletne šole Drugo vodilo, razloži Peter Rauch.
Dodaj komentar
Komentiraj