»Jaz bom še malo tukaj, tako da, če želite, se lahko pogovoriva. Ne želim, da ga imate za pošast, ni takšen. Vem, kaj si mislite, zelo dobro sem seznanjen s tem, kar se je zgodilo. Ampak nekaj morate vedeti ...«

»Poglejte, ničesar nočem vedeti. Dovolj stvari sem dojela, že zdavnaj ... Kdo ste vi v resnici? Njegov prijatelj? Eden od tistih, s katerimi je pil cele večere?«

»Ne ...«

»Od tistih, s katerimi ...«

»Ne, ne, ne ...«

»Torej?«

»Jaz sem lovec.«

V četrtem in zadnjem delu iz cikla Mlade bolgarske proze beremo kratki zgodbi Svetoslava Todorova v prevodu Magdalene Cvetkove. To nedeljo ob 18. uri na Radiu Študent!