V tokratni oddaji zgodba "Železni deček" kitajskega nobelovca, pisca halucinarnega realizma, Mo Yana.

Kitajski prozaist, Mo Yan, je nemara najbolj bran in prevajan živeči kitajski avtor, po prejetju Nobelove nagrade za književnost leta 2012 pa je postal v stroki in izven nje eden najbolj kritiziranih in polemiziranih prejemnikov te nagrade. Močan val kritik po svetu in doma priča o zanimivem primeru sodobne književnosti in odpira številna pomembna vprašanja – od sodobnega diskurza Nobelove nagrade, nadkulturnega diskurza književnosti, goethejanskega koncepta Weltliteratur, kriterijev vrednotenja književnosti različnih kultur ter njenega globalnega konteksta glede na spreminjajočo se politiko kulturne moči. Tu so vprašanja avtorjevega političnega ozadja, domnevnega simpatizerstva s partijo in njegove stoične drže glede univerzalnega vprašanja človekovih pravic; domači očitki o trivializaciji in duhovičenju o najbolj katastrofalnih obdobjih kitajske zgodovine 20. stoletja, o katerih pogosto piše s svojim tipičnim moyanovskim črnim humorjem, pa vse do vprašanj o literarni vrednosti njegovega pisanja, prevedljivosti njegovega zahtevnega jezika, in še bi lahko naštevali. Očitkov in kritik, je toliko, in tako so si različna in nasprotna, da pisatelj, ki ves ta čas molči, kot pravi tudi njegovo pisateljsko ime (Mo Yan pomeni "Brez besed" ali "Molči"), deluje in odpira.

Mo Yan je vsekakor izjemno svojstven pisatelj, ki je razvil povsem svojo literarno govorico in skozi njo pripovedoval tudi tiste kitajske zgodbe, o katerih se naj ne bi govorilo, npr. tiste iz časa komunistične revolucije, velike kulturne revolucije, japonske okupacije itd. To je morda lahko počel ravno zaradi svoje pretkane hoje po robu realnega in surrealnega. Zdi se, da zna zgodbe zapeljati v surrealizem ravno takrat, ko se zdi, da se preveč približajo zgodovini. Tako v njegovi prozi prevladuje magični oziroma halucinarni realizem, ki se prepleta s socialnim realizmom. Prepoznamo lahko vplive Kafke, Poeja, Marqueza, Lu Xuna. Mo Yan in klasičnih kitajskih romanov npr. Potovanje na zahod ali Razbojniki iz močvirja Lianshan.

V tokratni oddaji bomo prisluhnili zgodbi Železni deček, ki je za avtorja reprezentativna. Avtor je bil rojen v regiji Gaomi in zato v knjigi izhaja iz avtobiografske izkušnje katastrofalne lakote, ki jo je povzročila Maova lucidna kampanja "Velikega skoka naprej" (1958 – 1961). Zgodbo avtor iz socrealističnega izhodišča zapelje v sfero magičnega, surrealnega. Izmuzne se, tik preden se približa kritični točki realizma, ravno, ko bi lahko postala preveč podobna resnici.

//////////////Interpretacija zgodbe se nahaja v posnetku oddaje. /////////////////////////

Prevod in spremna beseda: Natalija Toplišek

Interpretacija: David, Pia, Rok, Valentina