Metelkova mesto:

 

Channel Zero ob 22:00: DubLab: Soul Shake - To bo noč za vse, ki znajo užvati, ceniti, se družiti, plesati in se sprostiti na počasne in hitre, žalostne in vesele, mehke in tople reggae ritme.  Tokrat se nam bo prvič na Dub Labu predstavil DR.WADADA - ustanovitelj DABBA ROOTS Sound Systema.

 

Glasba izven:

 

Cirkulacija 2 ob 20:00: Alte Lezbiše Kunst, zvočno-glasbeni dogodek

Lezbična četrt. 30 let. Kontra. (27.1. – 3. 2. 2018).

Avtorici: Urška Lipovž in Eva Matjašič Vokal: David Muster

Telo – ogrodje analognega stroja, ki proizvaja digitalizirani zvok. Subverzija sakralnega skozi zgodovino glasbenih umetnic, denimo lezbične pionirke elektronske glasbe Delie Derbyshire. Performans združuje proces didžejanja z ustvarjanjem zvoka z analogno-digitalnimi vmesniki in komunicira s svojo lastno zgodovino ter jo uprizarja v ponovitvi, ki to ni.

 

Kino Šiška:

Komuna ob 20:00: ANTHONY PATERAS + ERIKM

Eksperimentalna skladatelja eRikm in Anthony Pateras, znan tudi po sodelovanju z Mikeom Pattonom, sta združila sile v novem elektronskem dvojcu. Psiho-akustične teksture, vratolomna elektronika, terenski posnetki in starinski sintesajzerji se strnejo v edinstveno verzijo improvizirane musique concrète.

http://www.kinosiska.si/dogodek/anthony-pateras-erikm/

Na dan 7 €

Kavarna ob 21:00: IMPRONEDELJEK

Začetna postava:

Tilen Lebar – saksofon
Jasna Kolar – saksofon
Eva Poženel – vokal
Domen Gnezda – kitara/elektronika
Gašper Livk – kontrabas

impro sešn

vstop prost

 

Ne glasba:

 

Lutkovno gledališče Ljubljana:

Veliki oder ob 17:00: Štirje muzikanti, predstava za otroke

Znana ljudska pravljica o bremenskih godcih je bila uveljavljenemu lutkovnemu ustvarjalcu Matiji Solcetu izhodišče za živahno in prijazno glasbeno-lutkovno predstavo. Štiri živali se, tako kot v znani pravljici, odpravijo na pot in v mestu presen ...

Vstopnina: 5.00 €

Knjigarna LGL ob 17:00: Skozi tisočere zgodbe – Boris A. Novak, Maja Kunšič, Lovro Finžgar. Branje poezije v okviru festivala Bobri.

PROST VSTOP

 

Slovensko mladinsko gledališče ob 19:00: Pošasti

Po romanu Gospodar muh

Letošnja Grumova nagrajenka Simona Hamer se pri pisanju besedila navdihuje pri znameniti antiutopiji Williama Goldinga Gospodar muh in se osredotoča na vprašanje socialnih, političnih in osebnostnih okoliščin, ki svetlobo človeka prevesijo v temo tirana. Vzporednice med Goldingovo antiutopijo in z bodečo žico obdano Evropo se ponujajo kar same in silijo k ponovnemu razmisleku o mehanizmih človeške uničevalnosti. Kakšno podobo privzema gospodar muh današnjosti? Kakšen je okus strahov, s katerimi nas hrani, kakšen je ritem divjega plesa našega plemena? In seveda kaj je tisto, kar nam je najbolj sveto?

Režija: Vito Taufer

Vstopnina: 15,50 EUR / 9,50 EUR (dijaki, študentje, upokojenci)

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Visoška kronika

"Prav ima gospod Bog, da nas še vedno tepe!"

Zgodovinski roman, objavljen leta 1919 kot podlistek v Ljubljanskem zvonu in leta 1921 v prvi knjižni izdaji, velja kljub nedokončanosti (Tavčarja je prehitela smrt) za eno najboljših del v slovenski književnosti. Čeprav je dogajanje postavljeno v 17. stoletje, so bile zgodovinske teme – tridesetletna vojna, preganjanje čarovnic, preganjanje protestantov – po véliki vojni bralstvu blizu in vsako novo obdobje odkriva v pripovedi svoje probleme. Starinski slog kronike prinaša sočen, razgiban jezik, v katerem se pisateljeva domišljija in čustvo družita z močno ironijo in realističnim opazovanjem življenja, vsebinsko pa namenja Tavčar poleg boja proti klerikalizmu in družbeni zaostalosti veliko pozornosti domoljubju in ljubezni do zemlje: z izbiro kmečke snovi, opisovanjem lepote domačih krajev in jasnimi protinemškimi stališči. Kako aktualno nas nagovarja kronika davnih časov še stoletje pozneje – z gledališkega odra?

mala drama ob 20:00: Grenki sadeži pravice

"Lepa pesem je pol poti v svobodo in svoboda je največja dobrina."

Če ima mnogoplasten Jesihov tekst kakšno krovno temo, je to jezik. Jesih je jezikovni fenomen. Ludizem, značilen za Grenke sadeže pravice, temelji na svobodi, igri in stvarjenju znotraj jezika. Predstava naslavlja vprašanja vloge in moči jezika, slovenskega jezika in njegovega statusa v svetu, pa tudi stvariteljske moči, ki jo ima Jesihova pisava – in s katero je besedilo okužilo tudi ustvarjalce. Jezik je polje svobode, a hkrati tudi nasilja in izključitve. Predstava skozi različne uprizoritvene načine uteleša gesto, ki jo je Jesih zarisal v nepreglednem toku premnogih situacij in nestalnosti likov znotraj drame. Jesihov jezik je nujno samoironičen, specifično komičen; ta ironija je ironija jezika, ki se smeje sebi, ko govori. Vprašanje Grenkih sadežev pravice je: Kaj vse je lahko jezik in kaj je ta kos mesa, ki izvaja akrobacije v naših ustih?

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 19:30: Pohujšanje v dolini šentflorjanski

Če bi danes izbirali najčednejši kraj na Slovenskem, bi dolina šentflorjanska zagotovo zasedla eno izmed prvih mest. Bogaboječi Šentflorjanci vedo, da dober sloves seže v deveto vas, slab pa v deveto deželo. Ko se v njihovo dolino spuste tujci, domačini strnejo vrste in se postavijo v bran spodobnosti. Eden izmed prišlekov je namreč nebodigatreba – umetnik, ki pride v spremstvu poželjive Jacinte in ekscentričnega Konkordata.
Čeprav so duri v dolini šentflorjanski trdno zapahnjene, ima tudi tu noč svojo moč. Umetnik najde pot v sleherno izbo. Iz popotne malhe izvleče na plan skrivnost, ki bi lahko očrnila neomadeževani sloves doline. Pred petindvajsetimi leti so Šentflorjanci pod vrbo našli dete; sirota je bila sad grešnega prešuštva. Dete so poimenovali Peter, ga položili v košaro in splavili po reki. Nihče ne ve, kdo sta bila grešnika, ampak ko uzrejo umetnika Petra, vsak posebej sprevidi, da kri ni voda. Za molk ga darežljivo poplačajo z zlatom. Konkordat, ki je hudič v človeški podobi, pa si obeta drugačen dobiček. Umetnik (ta se za Petra le izdaja, v resnici pa ni sirota, ampak razbojnik Krištof Kobar) mu je bil obljubil brezmadežne duše Šentflorjancev. A med njimi, ki zdaj vsi po vrsti hlastno jedo Petru z roke in Jacinti s slastjo poljubljajo noge, ni niti ene čiste duše. Zlodej posumi, da iz te moke ne bo kruha. Takrat pa se od nekod pritepe še prava sirota – Peter. Krištof z Jacinto za las ubeži jezi Šentflorjancev, ki se potem znesejo nad Petrom in ga naženejo v svet. Hudič pa v sili muhe žre.
Ivan Cankar, čigar stoletnico smrti obeležujemo leta 2018, je v Zgodbah iz doline šentflorjanske preroško zapisal: "Tudi ti ne boš pozabila name, lepa dolina šentflorjanska. Lahko se užaljena odvrneš od mene, lahko me ostaviš samega ob cesti, popotnika; jaz pa ležem v travo in se smejem in čakam, ker vem, da se povrneš. Zakaj jaz sem v tebi in ti si v meni."

 

Studio MGL ob 20:00: Ukročena trmoglavka, komedija

Gostuje: Produkcija VII. semestra dramske igre, AGRFT

Igrajo: Lina Akif, Borut Dolšak, Matic Valič, Beti Strgar, Lovro Zafred, Blaž Popovski in Timotej Novaković

Kaj se zgodi z Ukročeno trmoglavko, če poskusimo odpreti drugačen fokus in se ne ukvarjamo toliko z ukročenostjo (kot poročno konvencijo) in trmoglavostjo (kot nesmiselno samovoljo)? Vračamo se v okvir, v katerem se razkrivata prevlada želje in vztrajnost ideje romantične ljubezni dveh neenakovrednih in neizpolnjenih polovic, ki tvorita idilično celoto (Katarina + Petruccio, Bianka + Lucentio). Izhajamo iz igre odnosov moči, za katere se zdi, da iz njih ni povratka in so edini referenčni/relevantni. Ali ni morda tudi to, kar počnemo in kar se gremo, četudi pogosto ne vemo, kaj bi to bilo, eno tako stremljenje k izpolnitvi? Ali ni v tem sled nekakšne romantične predstave tvorjenja berljivih pomenov? In ali ni v tem slepilu proizvodnje zaokroženega smisla, v tem, kar delamo, prisoten tudi določen užitek?

 

Arhitekturna galerija DESSA ob 20:00: Razstava AAA: arhitektura alpskega loka

Arhitekturna razstava

Združenje arhitektov alpskega loka so 20. maja 2016 ustanovili Zbornica arhitektov avtonomne dežele Valle d’Aosta, pokrajine Belluno, Cuneo, Novara in Verbano-Cusio-Ossola, Sondrio, Torino in Videm ter avtonomni pokrajini Bolzano in Trento, z namenom ustvarjanja sinergije med udeleženci in usklajevanja pobud, povezanih s kulturnimi in strokovnimi vprašanji, s posebnim poudarkom na alpski karakteristiki, zavedajoč se, da sorodne geografske značilnosti določajo podobne probleme in potrebe.

Razstava Rassegna AAA 2016/17 je njihov prvi korak k spodbujanju skupnega razmisleka o današnjih načrtovalskih dejavnostih in o praksah oblikovanja v alpskem okolju. Predstavljenih je 22 del, izvedenih med leti 2010 in 2016 v italijanskem delu alpskega geografskega območja, kot ga določa Alpska Konvencija, ki jih je žirija izbrala med 246 prispelimi projekti. Projekti so umeščeni v okolje s spoštovanjem do naravne in kulturne identitete. V duhu sodelovanja in nadaljevanja kulturne izmenjave je na razstavi tudi 12 projektov sodelujočih furlanskih kolegov, ki sicer niso v ožjem izboru razstave AAA, so pa zanimivi zaradi geografske bližine. Slovenija je vzhodni del alpskega loka. Oglejmo si primere dobre prakse italijanskih sosedov!

Brez vstopnine

 

Trubarjeva hiša literature ob 17:30: Vsi si želimo nebes - Fejstbukerji (literarni dogodek)

Januarja bo tekla beseda o romanu nizozemske avtorice Els Beerten Vsi si želimo nebes, ki je ob izidu leta 2008 osvojil številne nagrade in se zapisal med klasike mladinske književnosti. Knjiga je v slovenščini izšla pri Cankarjevi založbi, prevod Stane Anželj pa je prejel priznanje zlata hruška 2017!

 

KOŽ ob 18:00: John Romer : Zgodovina starega Egipta, predavanje

Druga knjiga Zgodovina starega Egipta – Od Velike piramide do zatona Srednjega kraljestva priznanega angleškega arheologa, ki je pol stoletja posvetil raziskovanju starega Egipta, je izvirno izšla leta 2016. Nadaljuje se v obdobju po izgradnji velikih štirih piramid, pri čemer avtor to obdobje Srednjega kraljestva, ki je trajalo do nekje leta 1600 pr. n. št., začne s ključno spremembo v  – to je pojav pisanja, hieroglifov, ki so, tako trdi Romer – spremenili vse. Pri tem nas vodi od Jeana-Françoisa Champolliona (1790–1832), ki je kot eden od prvih začel učinkovito razvozlavati to pisavo pa vse do kraljevske naselbine v Itj-towyju, katere lega je ena izmed največjih skrivnosti.

Knjigo, ki je lani izšla pri Slovenski matici,  bo predstavil prevajalec Uroš Gabrijelčič.

Brez vstopnine

 

Tovarna ROG, Second home ob 19:00: Solidarni_e z Afrinom in Rožavo

V teh dneh poteka silovita turška ofenziva na regijo Afrin, ki je sestavni del Demokratične federacije severne Sirije oziroma Rožave. Namen agresije je genocid nad kurdskim prebivalstvom v Siriji in tudi nad drugimi ljudstvi v tej regiji, ki skupaj s Kurdi uresničujejo svojo pravico do kolektivne samoodločbe s povezovanjem v decentralizirano, antipatriarhalno, večetnično, vključujočo federacijo.
Boj ljudskih zaščitnih enot (YPG in YPJ) v Afrinu in Rožavi je boj za prihodnost emancipacije in osvoboditve vseh. Boj novodobnih partizanov_k v Siriji je naš boj.
Na dogodku se bomo na osnovi solidarnostne izjave, ki jo v teh dneh podpisujemo (https://www.facebook.com/CKZrevija/posts/745219752333201), dogovorili, kako vzpostaviti učinkovito solidarnostno mrežo, s katero bomo podprli neodtujljivo pravico ljudstev Rožave do samoodločbe.
No pasaran!
Svoboda Rožavi!

 

Bežeče sličice!!!

 

Slovenska kinoteka: muzejski ponedeljek

 

Kinodvor:

19:00 Lunapark (Wonder Wheel), Woody Allen / ZDA / 2017 / 101'

Najnovejša stvaritev Woodyja Allena je zgodba o ljubezni, prevari ter vlogah, ki jih igramo v vrtiljaku življenja. Film, postavljen pred slikovito kuliso Coney Islanda petdesetih let, odlikujeta čudovita fotografija Vittoria Storara in odlična igra Kate Winslet. Zaključni film Newyorškega filmskega festivala.

21:00 Obupana (Aus dem Nichts), Fatih Akin / Nemčija / Francija / 2017 / 106'

Pretresljiva in napeta psihološka drama, ki jo je Fatih Akin posnel kot odgovor na neonacistične napade v Nemčiji. Izjemna Diane Kruger je za glavno vlogo prejela nagrado za najboljšo igralko v Cannesu.

Mala dvorana ob 20:00: Človek delfin (Dolphin Man), Lefteris Charitos / Grčija / Kanada / Francija / 2017 / 78'

Dokumentarec o življenju in zapuščini Jacquesa Mayola, pionirja prostega potapljanja, ki je navdihnil kultni film Velika modrina.

 

Komuna:

17:45 Zamolčani dokumenti (The Post), biografska zgodovinska drama, Steven Spielberg, ZDA, 115'

20:00 Zamolčani dokumenti (The Post), biografska zgodovinska drama, Steven Spielberg, ZDA, 115' '