.: 1 :.

GLASBA

Hostel Celica // 20.00 // Sozvočja sveta: Aritmija

Aritmija se po dveh letih odsotnosti vrača na eno svojih najljubših koncertnih prizorišč. Duu se bo tokrat pridružil njun dolgoletni sodelavec Žiga Šercer na tolkalih, kot gostji pa bosta prvič z Aritmijo nastopili kitaristka Jelena Milojević in violinistka Ajda Cvek, obe z lastnimi avtorskimi skladbami.

Kitarski dvojec Aritmija, ki ga sestavljata glasbenika, skladatelja in aranžerja Tilen Stepišnik in Šemsudin Dino Džopa, je nastal leta 2002. Izvajata predvsem lastne avtorske skladbe v world-music stilu. V svoji glasbi prepletata elemente rocka, jazza, klasične glasbe, flamenka, ritmično se pa najbolj opirata na izročilo balkanske ljudske glasbe, za katero so značilni lihi ritmi, v katerih duo piše večino svojih skladb. Ravno lihi, »nepravilni« ritmi so bili tudi povod, da sta si nadela ime Aritmija.

Vstop prost.

Cukrarna.art // 20.00 // Sound Explicit 2024 (LIP ROUGE + KIKIRIKI + ALASTAIR MCNEILL + MARTA FAKUCH)

Klub Močvara, Zagreb // 20.00 // Metal koncert: Satan, Hell Fire, Haunt

SATAN (Velika Britanija)
45 godina od osnutka Satan je jači no ikad. Lako najprepoznatljiviji po svom proto-speed metal prvijencu Court In The Act, Satan je zadržao snagu, inovativnost i kvalitetu u svim svojim recentnijim izdanjima. Pripremi se na poljubac smrti. Po prvi put u Hrvatskoj!

Novi Satanov album “Songs in Crimson” službeno izlazi u petak 13. 9., a ekskluzivno ćemo čuti pokoju stvar i u Čvari.

HELL FIRE (SAD)
Rastuća snaga u tzv. NWOTHM pokretu. Kombiniraju elemente klasičnog thrasha uz dodatak speeda. Svojim materijalom s posljednja četiri dugosvirajuća albuma prodrmat će svaku stanicu tijela prisutnih.

HAUNT (SAD)
Jedan od najmarljivijih undeground heavy bendova s gotovo 30 izdanja od osnutka (sad već) daleke 2017. U soničnom potpisu naziru se utjecaji Thin Lizzyja, Angel Witcha, Cauldrona i Tokyo Bladea. Tko živ, tko mrtav!

Satnica:
19:00 vrata
20:00 Hell Fire
20:50 Haunt
21:50 Satan

Vstopinina: 30 €

.: 2 :.

ODER

Mala dvorana Španskih borcev // 20.00 // Extima: Okus bivanja

Performans / Via Negativa

Hrana je ideološko polje, kjer se manifestirajo boji med različnimi nacijami, med družbenimi skupinami, med kulturami in subkulturami, med vrstniki, med družinskimi člani, med različnimi starostnimi skupinami, med spoloma … Hrana kot del kulture, se zarisuje v naše telo in tam pušča stopinje. Preko prehranjevalnega procesa z vstopom v nas postane del nas, del naše identitete. Govori in sporoča o naši individualni identiteti kot tudi o nacionalni in kulturni identiteti, izraža naš položaj, naša religijska prepričanja in še marsikaj drugega, česar se večinoma sploh ne zavedamo. Kajti prehranjevalno vedenje se v večji meri nahaja v naši podzavesti. Je govorica, ki jo razumejo vsi posamezniki, vsi pripadniki določene družbe, kulture in nacionalnosti. Hrana je govorica, ki jo razumejo vsi ljudje.

Okus bivanja je drugi del štiriletnega projekta pod skupnim naslovom EXTIMA. Olja Grubić v njem raziskuje pozunanjenje intimnega kot bazične geste umetnice na eni strani, na drugi strani pa odpira zapleteno razmerje med privatnim in javnim, osebnim in družbenim.

Pri galeriji ŠKUC // 17.00 // Barbara Kanc - ZUNAJ: POTOSLED / OUTSIDE

narava in urbani prostor / gibanje, urbane intervencije, zvok / za družine

nature & urban space / movement, urban interventions, sound / for families
Vstop prost!

.: 3 :.

KINO

PLAC // 20.00 // Filmski večer: Cambridge Squatter

Cambridge Squatter je brazilski dokumentarno-igrani film iz leta 2016, ki pripoveduje o skvotu v zapuščeni stavbi Cambridge Hotela v Sao Paulu. Petnajst-nadstropno stavbo skupaj naseljujejo tako revni brazilski delavci kot begunci iz Palestine, Konga, Sirije in nekaterih drugih držav. Film po eni strani prikazuje vsakodnevno življenje ljudi v skvotu, kot so zborovanja in razne delavnice, ki kljub grožnji izselitve vztrajajo dalje, po drugi pa intervjuje s tam živečimi ljudmi o njihovi preteklosti in tem, kako so se sploh znašli v skvotu. Režiserka nam, kot domačinka Sao Paula, predstavi tisto plat brazilskega velemesta, ki je v medijih pogosto prikrita. V film vključi intervjuje s tamkajšnjimi skvoterji, prav tako pa nekatere vloge preda znanim brazilskim igralcem.

Dvorana Kinodvora // 15.45 // Odrešitev za začetnike

V na videz popolno slovensko družino vstopi mladi neznanec Julien, ki s svojo prisotnostjo poruši krhko družinsko ravnovesje in razkrije razpoke v njihovi skrbno varovani fasadi …

Sonja Prosenc (Drevo, Zgodovina ljubezni) raziskuje sodobna družbena vprašanja v humorni, tragikomični reimaginaciji Pasolinijeve Teoreme. Svetovna premiera na festivalu Tribeca.

Dvorana Kinodvora // 18.20 // Anselm

Wim Wenders ustvari hipnotičen portret kiparja in slikarja Anselma Kieferja, povezujoč ključne trenutke umetnikovega življenja z najpomembnejšimi kraji njegove dolge kariere. Film nas potopi v svet umetnika, ki v svojem delu že več kot pet desetletij raziskuje človeško stanje ter ciklično naravo zgodovine, navdihnjen s književnostjo, zgodovino, mitologijo, politiko, religijo, znanostjo in filozofijo.

Wim Wenders nas s pomočjo vrhunske 3D tehnologije odpelje na edinstveno popotovanje skozi življenje in delo Anselma Kieferja, enega najpomembnejših nemških povojnih umetnikov.

Mala dvorana Kinodvora // 19.15 // Joan Baez: Jaz sem hrušč

»Nisem svetnica, jaz sem hrušč,« je v svoj dnevnik zapisala trinajstletna Joan, namigujoč na neskladje med svojim zunanjim in notranjim življenjem. Dokumentarec, ki ni niti običajna biografija niti klasičen koncertni film, spremlja »kraljico folka« na poslovilni turneji leta 2018 ter oživlja njeno preteklost z brskanjem po bogatem osebnem arhivu: družinskih filmih, najstniških dnevnikih in risbah, posnetkih psihoterapij ter zvočnih pismih. Joan Baez je zaslovela pri osemnajstih (»bila sem pravi glas v pravem trenutku«), pri enaindvajsetih se je znašla na naslovnici revije TIME, imela je kratko, a intenzivno romanco z mladim Bobom Dylanom (»mislim, da mi je zlomil srce«) in kot glasna zagovornica državljanskih pravic korakala ob Martinu Luthru Kingu … Izvemo pa tudi, da je bila v otroštvu pogosto tarča rasizma (njen oče je bil Mehičan), da se je od malega borila z anksioznostjo in da jo je vse življenje spremljala globoko zakopana otroška travma …

Intimen dokumentarni portret, v katerem legendarna pevka in aktivistka neobičajno odkrito spregovori o svojem življenju na odru in za njim.

Dvorana Kinodvora // 20.30 // Jutri je še en dan

Delia je žena in mati treh otrok v povojnem Rimu. Kadar ne gospodinji nasilnemu možu in ne skrbi za sitnega tasta, hiti med priložnostnimi deli. Edino uteho ji prinašata klepet s prijateljico in hčerina zaroka s prijetnim mladeničem iz premožne družine. Svojo usodo sprejema brez pritoževanja – dokler nekega dne ne prispe skrivnostno pismo …

Komična drama, navdihnjena z italijanskim neorealizmom, je osvojila srca gledalcev in v domači Italiji po gledanosti prehitela celo Barbie.

Slovenska Kinoteka // 18.00 // Bitka na Neretvi

Na začetku leta 1943 so nemški generali po Hitlerjevem osebnem ukazu začeli izvajati »načrt Weiss« za uničenje partizanskih enot. Partizani z vrhovnim štabom in 4500 ranjenci ter tifusarji so se ob daleč močnejšem sovražniku znašli obkoljeni v dolini Neretve. Ostal je le še en most čez reko, na drugi strani pa so čakale močne sovražne sile, pripravljene na pokol ranjenih borcev in nemočnega ljudstva. Tito je ukazal, naj most porušijo. Presenečeni sovražnik je premestil svoje sile na drugo stran reke, saj je predvideval, da bodo partizani skušali samomorilsko prebiti obroč. Toda v toku samo ene noči so partizani zgradili začasni most poleg zrušenega in prešli na drugo stran ter tako izigrali sovražnika.

Igralsko zasedbo sestavljajo številni zahodni in jugoslovanski zvezdniki: Yul Brynner, Sergej Bondarčuk, Anthony Dawson, Fabijan Šovagović, Milena Dravić, Boris Dvornik, Silva Koscina, Franco Nero, Ljubiša Samardžić, Bata Živojinović, Pavle Vuisić, Orson Welles, Miha Baloh, Špela Rozin, Demeter Bitenc, Lojze Rozman.

Kultni film o eni najbolj znanih bitk iz druge svetovne vojne – bitki za ranjence, v kateri so enote partizanske vojske rešile veliko število ranjenih in bolnih s taktično prevaro.