8. 1. 2018 – 16.30

Bistro

...

Metelkova mesto: ponedeljek je, naj grejo turisti kam drugam!

 

Glasba izven:

 

MGL (Veliki oder) ob 19:30: Let's dance!

Že znana glasbeno-igralska zasedba bo lovila ritme Arethe Franklin, Esme Redžepove, Sie, Michaela Jacksona, Pharrella Williamsa, Cher, Freddija Mercuryja … in skupin Coldplay, Walk The Moon, Blur, The Animals, Gipsy Kings, Dubioza kolektiv, Bijelo dugme …

Ob spremljavi glasbenikov pod vodstvom Mihe Petrica bodo peli igralci MGL, naši redni gostujoči igralci in študenti AGRFT: Viktorija Bencik Emeršič, Voranc Boh, Ana Dolinar Horvat, Anja Drnovšek, Jernej Gašperin, Gregor Gruden, Lena Hribar, Klara Kastelec, Robert Korošec, Matic Lukšič, Žan Perko, Tina Potočnik Vrhovnik, Matej Puc, Filip Samobor, Domen Valič in Matej Zemljič.

 

Galerija bar Trenutek ob 20:00: Free Pajzl Art: Jaka Hawlina in Marko Petrušič

Marko Petrušič na klaviaturi in Jaka Hawlina na trobenti.
Brez vstopnine

 

Ne glasba:

 

Šentjakobsko gledališče,

mala scena ob 19:30: Bog masakra, režija Boris Kobal, komedija

Predstavljajte si, da ste starši najstnika, v nadaljevanju Storilca, ki je med pretepom s palico zbil sošolcu dva zoba in mu trajno poškodoval zobni živec. Zdaj si pa ravno tako predstavljajte, da ste starši najstnika, v nadaljevanju Žrtve, ki mu je sošolec med pretepom s palico zbil dva zoba in mu trajno poškodoval zobni živec. Kaj boste naredili?

Verjetno bi se radi pogovorili s starši Storilca in zahtevali odškodnino. In na koncu naj bi prevladala misel, da so ti najstniki vendarle še otroci in da ni bilo nič storjeno nalašč. Toda vi ste odrasli, starši tako Žrtve kot Storilca. Tu stvari niso več tako preproste. Tu delujejo drugačni mehanizmi in načela. Ker ste odrasli. Na koncu ne bo več tako jasno in logično, kdo je tu Žrtev in kdo Storilec. Kaj pa, če se dogovorite, da ste vsi Storilci? Enega samega boga? Boga masakra. 

Ne, ni tako preprosto odgovoriti. Ne vem. Da, ne vem. Trda tla iskrenosti vsak izgubi. To je moje mnenje. In vi? Kaj pa vi menite? Premislite in se po ogledu predstave vprašajte: "Kdo sem, jaz, da lahko sodim?" 

Boris Kobal, režiser

Vstopnina: Od 7 EUR dalje

 

SNG Drama:

mala drama ob 20:00: Krasni novi svet

"Kdor je večen, ta je srečen.
Kdor je srečen, ta je večen."

V Huxleyjevem Krasnem novem svetu so vojna, beda, kriminal in nesreča izkoreninjeni. Geslo novega sveta je "Skupnost, istost, stalnost". Končno so vsi srečni, ni individualne lastnine, ni parov in družin. Vsak pripada vsakemu, vse je od vseh. Ljudje so kloni, proizvajani v laboratorijih po kastah s točno določenim programom, ki se nalaga v možgane že v epruveti. Njihova pot do sreče je skrita v tabletki soma. Tudi starih ljudi ni. Vsi živijo v popolnih telesih popolnega zdravja 80 let, nato se ukinejo. V tem popolnem svetu, v katerem so vsakodnevne skupinske orgije najvišji medosebni bonton in v katerem predvajajo filme z vonji in dotiki, je živeti življenje, uživati in se radostiti privilegij elit in višjih kast. Nižje kaste so srečne, ko služijo višjim. Ni strahu ali ljubosumja; vse emocije se umirijo s tabletko soma in laboratorijskim prilagajanjem možganov.
Če bi želeli dobesedno slediti romanu, je njegovo uprizarjanje tehnično izredno zahtevno in predvsem drago. Tudi režiser Ridley Scott še ni dokončal filma, ki so ga snemali leta 2011. Zato se za režijski koncept v danih okoliščinah neodvisne produkcije pri nas takoj postavi nekaj temeljnih izhodiščnih vprašanj: Kako vstopiti v tehnološko dovršen svet z minimalističnimi odrskimi prijemi in senzorialno poetiko? Kako vzpostaviti interaktivno okolje s številno publiko in ob minimalnem številu igralcev? Nato, ali sploh uprizarjati v slovenščini, če v romanu še Shakespearova dela niso preživela; ni kulture, ni umetniških del, obstaja le en poenoten jezik sporazumevanja? In nenazadnje, iz čigave perspektive vstopiti v zgodbo, da zaobjame vso atmosfero in hkrati jasno izlušči svojo poanto?

 

ŠKUC ob 18:00: Poslušalnica in predavanje - Med njima je glasba

“Ne vem, ali mi je bilo in ali mi bo kdaj težje dokončati delo, ki sem si ga zadala. Tematizirati lezbično sceno od njenih začetkov in iz perspektive lezbijke je sicer nadvse zanimivo; ne le v smislu novih spoznanj, marveč navdaja tudi z nekakšno sentimentalnostjo in nostalgijo po nečem, česar ne poznam in je neizkusljivo.”
Med njima je glasba je esejistično­znanstvena monografija, v kateri avtorica Nina Dragičević tematizira vlogo glasbe v konstrukciji lezbične scene. Preko spretnega prepletanja socioloških, kulturoloških, glasbeno­teoretskih in filozofskih podstati ter močno prisotne osebne izkušnje se nam razkriva povezovalni, navigacijski, tvorni in mestoma razdiralni značaj glasbe, ki zmore tvoriti stik mnogo preden je spregovorjena beseda. Avtorica dalje plete trdno analitsko rdečo nit - vez med glasbo/zvokom in seksualnostjo, tokrat skorajda izključno lezbično seksualnostjo.
Konkretno: Kako želja kaskadira po ožarjenih magistralah zvočnih in besedilnih vibracij seksa, terorja, Lepe Brene, Zdravka Čolića in Dr. Albana. Predvsem pa Lepe Brene.

 

KOŽ ob 18:00: Miha Pintarič, Miha Blažič- N'toko, Renata Salecl

Pogovor z Rožančevim nagrajencem in nominirancema 2017

Profesor za staro francosko književnost, prevajalec, pesnik in esejist Miha Pintarič je za knjigo Dvojni presledek (Studia humanitatis) dobil Rožančevo nagrado 2017, ki jo že petindvajset let podeljujejo za najboljšo izvirno esejistično knjigo. Nominirani so  še bili Miha Blažič ali N'toko za delo Samoumevni spev (Mladinska knjiga), Renata Salecl za knjigo Tek na mestu (Mladinska knjiga) in Marcel Štefančič, jr. za delo Črna knjiga kapitalizma (UMco).

Že tradicionalno predstavitev Rožančevih nagrajencev in nominirancev bo v sodelovanju s Slovenskim centrom PEN vodila dr. Ignacija J. Fridl.

Brez vstopnine

 

Kino Šiška, Kamera ob 20:00: Uroš Weinberger: die Drohnen

Otvoritev likovne razstave: ponedeljek, 8. januar 2018,

Razstava die Drohnen predstavlja nova dela družbenega kritika, slikarja in glasbenika Uroša Weinbergerja. Njegovo dolgoletno ustvarjanje temelji na upodabljanju idiličnih prizorov, preoblečenih v distopične različice, ki gledalca navdahnejo z vznemirjenostjo in zgroženostjo. Tehnološki in ideološki razvoj človeške družbe je venomer temeljil na naši dobrobiti, vendar lahko v lastnem času in okolju začutimo, da napredek pomeni predvsem vse boljšo iluzijo svobode in potisk družbe k nevednosti.

Likovna dela so okna v svet sarkastične in ironične realnosti naše družbe, kjer so plastične kače zamenjale mitološka bitja in kjer drone prekrivajo nič hudega sluteča in nedolžna bitja. Po avtorjevih besedah je najhujša nočna mora tista, iz katere se ne moremo prebuditi, in zdi se, da je konfliktna družbena realnost danes prav taka. Brezskrbno govorimo o nikoli prej videni globalni povezanosti, istočasno pa obračamo hrbet tistim, ki potrebujejo največ pomoči. Naslikani droni torej niso zgolj simbol nenehnega strahu, ki ga čutijo prebivalci vojnih območij, temveč opomin odgovornosti in premišljenosti, ki ju s seboj prinese vsak napredek in ki se jima je najlažje odreči ter brezglavo hiteti za takojšnjim zadovoljstvom.

Uroš Weinberger (1975) je leta 2005 zaključil podiplomski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Leta 2001 je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Leta 2002 je bil povabljen na Akademijo za likovno umetnost v Sofiji. Leta 2011 je bil nagrajenec bienalne razstave Pogled na likovno umetnost Slovenije 6: Jaz, tukaj, zdaj. Udeležil se je umetniških rezidenc Ministrstva za kulturo Republike Slovenije v Berlinu leta 2009 ter v Schafhof – Europäisches Künstlerhaus Oberbayern v Freisingu leta 2013. Za seboj ima številne domače in mednarodne razstave, tako samostojne kot skupinske. Trenutno kot samostojni vizualni umetnik živi in ustvarja v Ljubljani.

Brez vstopnine.

 

Bežeče sličice!!!

 

Slovenska kinoteka: muzejski ponedeljek

 

Kinodvor:

18:15 Krčenje (Downsizing), Alexander Payne / ZDA / 2017 / 135'

Pronicljiva družbena satira Alexandra Payna ponudi nadvse domiselno rešitev za prenaseljenost: namesto da bi zmanjšali svoje apetite, se pomanjšajmo kar sami. Otvoritveni film Beneškega filmskega festivala.

21:00 Ubijanje svetega jelena (The Killing of a Sacred Deer), Yorgos Lanthimos / Velika Britanija / Irska / 2017 / 121'

Colin Farrell in Nicole Kidman v filmu Yorghosa Lanthimosa, mešanici grške tragedije, eksistencialne grozljivke in hitchcockovske psihodrame. Nagrada za najboljši scenarij v Cannesu.

Mala dvorana ob 19:30: Človek delfin (Dolphin Man), Lefteris Charitos / Grčija / Kanada / Francija / 2017 / 78'

Dokumentarec o življenju in zapuščini Jacquesa Mayola, pionirja prostega potapljanja, ki je navdihnil kultni film Velika modrina.

 

Komuna:

18:00 Največji šovmen (The Greatest Showman), biografska glasbena drama, Michael Gracey, ZDA, 105'

20:00 Vojna zvezd: Poslednji Jedi (Star Wars: The Last Jedi), Rian Johnson, ZDA, 152'

 

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

Napovedi