3. 9. 2024 – 16.30

Daljna doba

Vir: screenshot

.: 1 :.

GLASBA

 

 

Hostel Celica // 20.00 // Sozvočja sveta: Etno zbor Ljelje

Etno zbor Ljelje je ženski pevski zbor iz Ljubljane, ki na ljudski način prepeva ljudske pesmi iz Slovenije, regije Balkana in širše. Prepoznavne so po svoji »žlahtni divjosti« na odru. Globina starih zgodb, skupaj z lahkotnostjo melodij zapeljeta publiko, da se prepusti trenutku in postane del zbora vse do konca koncerta.

Ljelja (Lela, Lelya) je slovanska boginja gozda, ki ščiti odprta mlada srca in jih napolni s strastno ljubeznijo. Za Ljeljo pravijo, da je zelo lahkotna, odzivna in prijazna do človeštva. Ljudje se spomladi okužijo z njeno vedrino.

Ljelje so se zbrale v zbor, da skozi ljudske pesmi prenašajo vedrino duha na vsako radovedno uho.

Vstop prost.

 

 

Trnovska cerkev sv. Janeza Krstnika // 20.00 // FriForma: Concept Store Quartet: Re-Set

Baselsko zasedbo 𝗖𝗼𝗻𝗰𝗲𝗽𝘁 𝗦𝘁𝗼𝗿𝗲 𝗤𝘂𝗮𝗿𝘁𝗲𝘁 sestavljajo violinistka 𝗔𝗹𝗶𝗰𝗷𝗮 𝗣𝗶𝗹𝗮𝗿𝗰𝘇𝘆𝗸, saksofonist 𝗣𝗮𝗯𝗹𝗼 𝗚𝗼𝗻𝘇𝗮́𝗹𝗲𝘇 𝗕𝗮𝗹𝗮𝗴𝘂𝗲𝗿, tolkalistka 𝗝𝗲𝗮𝗻𝗻𝗲 𝗟𝗮𝗿𝗿𝗼𝘂𝘁𝘂𝗿𝗼𝘂 in harmonikar 𝗡𝗲𝗷𝗰 𝗚𝗿𝗺. Kljub navidezno nekonvencionalni zasedbi, kvartet ustvarja nepričakovane zvočne pokrajine, ki so navdihujoče, tako za uveljavljene kot za uveljavljajoče se skladatelje_ice.
 
Člani kvarteta Concept Store Quartet so aktivni izvajalci na sodobni glasbeni sceni, pogosto premierno predstavljajo nova dela ter delujejo kot pedagogi in mentorji na področju nove glasbe.
 
Vstopnina: priporočena donacija je 10€.

 

 

Zorica // 19.00 // Swing-a-stičen večer

epo vabljeni še na prvi septembrskk plesni večer ... že v torek, 3. 9.
Načrt večera: ob 19.00 kratek šnelkurs, tokrat v postavi Ena in Mitja, nato pa vse naučeno stestiramo pod taktirko DJ Gregorja in Dj 100jana. Lepo vabljeni v pestro plesno druščino!
Ps. Prostovoljni prispevki za DJ-je so dobrodošli! Hvala, ker podpirate swing sceno!

 

 

 


 

.: 2 :.

KINO

 

 

Dvorana Kinodvora // 18.00 // Goldmanov proces

»Politični aktivist, oboroženi ropar, literarna ikona, otrok holokavsta … Sojenje Pierru Goldmanu je svet zase; primer, ki je veliko večji od sodne dvorane. Smo sredi sedemdesetih let. Revolucionarni ideali prejšnjega desetletja se podirajo. Tako kot sojenje OJ Simpsonu ponuja pogled v Ameriko devetdesetih let, sojenje Pierru Goldmanu predstavlja okno v Francijo sedemdesetih. Ideale šestdesetih je zrušila družba, ki se je vrnila k imperializmu in kapitalizmu ter obrnila hrbet revoluciji. Podobno kot pri OJ Simpsonu je šlo tudi pri Pierru Goldmanu za politizacijo pravnega primera, ki so jo zaznamovala družbena in ideološka vprašanja – in ta smo skušali raziskati v filmu. /…/ Pierra Goldmana sem odkril pred približno petnajstimi leti, ko sem prebral njegovo knjigo Souvenirs obscurs d’un juif polonais né en France. Ni me pritegnila Goldmanova nedolžnost, temveč njegova izjemna raba jezika: slog, dialektika, miselni proces. Pomislil sem, da je treba s knjigo nekaj narediti – na filmskem platnu.«
– Cédric Kahn

Cédric Kahn uprizori sojenje francoskemu levičarskemu revolucionarju Pierru Goldmanu, ki je potekalo leta 1975 v Parizu. Film je odprl sekcijo Štirinajst dni režiserjev v Cannesu in osvojil cezarja za najboljšo moško vlogo.

ZADNJIČ

 

 

Mala dvorana Kinodvora // 19.15 // Joan Baez: Jaz sem hrušč

»Nisem svetnica, jaz sem hrušč,« je v svoj dnevnik zapisala trinajstletna Joan, namigujoč na neskladje med svojim zunanjim in notranjim življenjem. Dokumentarec, ki ni niti običajna biografija niti klasičen koncertni film, spremlja »kraljico folka« na poslovilni turneji leta 2018 ter oživlja njeno preteklost z brskanjem po bogatem osebnem arhivu: družinskih filmih, najstniških dnevnikih in risbah, posnetkih psihoterapij ter zvočnih pismih. Joan Baez je zaslovela pri osemnajstih (»bila sem pravi glas v pravem trenutku«), pri enaindvajsetih se je znašla na naslovnici revije TIME, imela je kratko, a intenzivno romanco z mladim Bobom Dylanom (»mislim, da mi je zlomil srce«) in kot glasna zagovornica državljanskih pravic korakala ob Martinu Luthru Kingu … Izvemo pa tudi, da je bila v otroštvu pogosto tarča rasizma (njen oče je bil Mehičan), da se je od malega borila z anksioznostjo in da jo je vse življenje spremljala globoko zakopana otroška travma …

Intimen dokumentarni portret, v katerem legendarna pevka in aktivistka neobičajno odkrito spregovori o svojem življenju na odru in za njim.

 

 

Dvorana Kinodvora // 20.30 // Kneecap

Ko belfaški učitelj JJ spozna samooklicana »izmečka« Naoiseja in Liama Óga, se rodi hip-hop trio, kakršnega svet še ni videl. Skupina Kneecap, ki repa v svoji domači irščini, kmalu postane nepričakovana glasnica gibanja za državljanske pravice. Toda trojica se mora najprej spopasti s policijo, paravojaškimi silami in politiki, ki jih skušajo na vsak način utišati …

V predrzni, huronsko smešni biografiji, polni seksa, drog in hip-hopa, člani irske raperske zasedbe Kneecap igrajo same sebe, da bi na svojevrsten način pozvali k zaščiti svojega maternega jezika. Dobitnik nagrade občinstva na festivalu Sundance.

 

 

Slovenska Kinoteka // 20.00 // Samorastniki

Slovenska Koroška v 18. stoletju. Ožbej (Rudi Kosmač) se s šolanja vrne na graščino Krnice, kjer mu oče pove, da bo ostal doma, ker ga je izbral za bodočega gospodarja. Na Krnice pride za deklo čedna Meta (Majda Potokar) in Ožbej se vanjo zagleda. Meta zanosi, toda Ožbejeva mati jo prekolne, oče pa ukaže, da jo bičajo in preženejo iz graščine. Ožbej ne more brez Mete, v gozdu ji reče, da se je zaradi nje pripravljen odpovedati Krnicam. Meta ponovno zanosi in Ožbejevi starši se še bolj razhudijo. Kljub ostremu nasprotovanju vse okolice Meta rojeva in rojeva nezakonske otroke – samorastnike. Socialna drama o razrednem boju in prepovedani ljubezni v fevdalni dobi.

Avtorji del

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.