Drugačne umetnosti:

 

Gala hala ob 17:00: GRAFITARNICA: POEZIJA IN GRAFITI

Festival Bobri Grafitarnica je delavnica za tiste ljubitelje poezije, ki bi se radi naučili ustvarjati tudi grafite in izvedeti kaj več o ulični umetnosti. Udeleženci se bodo naučili, kako s pomočjo različnih grafitarskih in uličnoumetniških tehnik svoj najljubši verz izpisati na različne podlage. Ukvarjali se bodo z izrezovanjem, lepljenjem in seveda sprejanjem

 

[A] Infoshop ob 19:00: veganska večerja

 

Klub Gromka ob 20:00: koncert
Metabonma: VANESSA PORTER (Nemčija)

Peto sezono Metabonma, cikla za klasično odrsko in sodobno komponirano glasbo, pričenjamo s solo nastopom, večkratne prejemnice prestižnih nagrad, nemške tolkalistke, Vanesse Porter.

Vanessa Porter (1992, Laupheim, Nemčija) je bila finalistka tekmovanja »World Marimba Competition« (Stuttgart, 2012), prejemnica nemške nacionalne štipendije in nagrajenka nemškega tekmovanja za mlade glasbenike po katerem je prejela naslov nacionalne mlade glasbenice. Leta 2016 je osvojila prvo nagrado ter nagrado publike na prestižnem tekmovanju August-Everding v Münchnu.
Kot solistka in komorna glasbenica je sodelovala s festivaloma Schleswig-Holstein in Young Euro Classics. Nastopala je z Orkestrom Stuttgartske filharmonije, Simfoničnim orkestrom Ludwigsburg, Komornim orkestrom Ulm in Pihalnim orkestrom Südwind.
S tolkalnim kvartetom Daidalos je leta 2015 prejela 1. nagrado ter posebno nagrado za najboljšo izvedbo obvezne skladbe na Mednarodnem tekmovanju za tolkala v Luksemburgu. Februarja 2015 je s kvartetom prejela nagrado Bruno-Frey, ki je omogočila snemanje in izid prve zgoščenke z deli Cagea, Donatonija in Langa.
Skupaj s sestro Jessico je prejela nagrado na Internetnem tekmovanju Italije ter sponzorstvo fundacije Karl-Jegg in MIZ (Deutsches Musikinformationszentrum). Trenutno je podiplomska študentka na Visoki šoli za glasbo in upodabljajoče umetnosti Stuttgart, kjer študira pri profesorici Marti Klimasaro in profesorju Jürgenu Spitschki. Študirala je tudi v Londonu na Kraljevi glasbeni akademiji.

 

Galerija Alkatraz ob 20:00: Vabljene_i na otvoritev razstave Erika Mavriča "Nebo na zemlji",

Kuratorica razstave je Mojca Grmek.

 

Menza pri koritu ob 21:30: UK SUBS (UK) + BREZ VPRAŠANJ Ja res je! Za vse ki ste jih zamudili, za vse ki jih niste, pa jih hočete slišati še – angleški legendarni punk band UK SUBS ponovno v Sloveniji!

Vstopnina: 10€.

 

Jalla Jalla ob 22:15: Parjenje kačjih pastirjev v mraku 3/4. literarni večer

Na predzadnjem večeru pesniškega cikla gostimo Ano Marijo Garafol. Njeni verzi brezkompromisno in brez obotavljanja zasekajo v stvarnost te dežele. V rokah nima peresa, ampak vrtalni stroj in z njim prebada celo plejado dogm in kompleksov, ki so se tako lepo udomačili na tej stari, majhni, prefukani grudi. Pridi, prežveči in izpljuni. Bruhaj zunaj!

 

Ušesne umetnosti:

 

Prulček ob 20:00: Nastop učencev Maje Bevc

Šansoni, kantavtorstvo

Vokalni večer devetih solistov, ki sestavlja našo skupino (Nina Kodrič, Nina Jazbec, Špela Šket, Luka Grižonič, Taja Starc, Žiga Jan Krese, Urša Kavčič, Arian Krašna, Miha Klemenc). Koncert oz. nastop bi bil Večer slovenskih skladb ob kulturnem prazniku. Spremljal bi nas klaviaturist Anže Vrabec in ob koncu koncerta bi imeli še enega glasbenega gosta (gost presenečenja), ki je pustil en pečat na slovenski glasbeni sceni. Zaenkrat je v planu Slavko Ivančič. V skupini smo se tudi dogovorili, da bi eden on naših kolegov za ta večer pobiral vstopnino, ki bi bila namenjena spremljevalnemu glasbeniku in pa glasbenemu gostu. V mislih smo imeli simboličnih 5€.

Brez vstopnine

 

Vodnikova domačija ob 20:00: Same babe z gostom Ervinom Fritzom

Kaj: Šansoni, kantavtorstvo

do 21.00

Kje: Šiška, Vodnikova cesta 65, Ljubljana

Prireditelj: Divja misel

Vstopnina: 10 EUR v predprodaji, 12 EUR na dan dogodka

Pred kulturnim praznikom vabimo na koncert s Samimi babami, pridružil se jim bo tudi poseben gost, pesnik Ervin Fritz! V dvorani na podstrehi bo zasedba odigrala intimen koncert (avtorskega) šansona z a cappella vložki.

Same babe so: Miha Nemanič (petje, orglice, tolkala), Marko Voljč (petje, trobenta, ukulele, tolkala), Marko Jelovšek (petje, kontrabas, kitara), Uroš Buh (petje, bobni), Matjaž Ugovšek – Ugo (petje, kitare), Viki Baba (petje, kitara).

 

Kavarna Slamič ob 20:00: Tedi Spalato & Goran Rukavina orkester

"Melodije Dalmacije"

Tedi Spalato – vokal

Goran Rukavina – bas

Sanja Mlinar Marin – spremljevalni vokal

Gregor Ftičar – klavir

Miha Hawlina – saksofon

Damir Rakić - kitara

Žiga Kožar – bobni

Godalni kvartet:

Mojca Rukavina – violina,

Matjaž Porovne – violina,

Oliver Dizdarević – viola,

Alja Mandič Faganel – violončelo

Tedi Spalato in Goran Rukavina orkester bodo na koncertu predstavili najlepše dalmatinske pesmi v NOVI etno, jazz, pop preobleki.

Zasedba bo le nekaj dni pred koncertom v Slamiču, nastopila v veliki dvorani Lisinski, v Zagrebu!

Tedi Spalato je bil rojen rojen v Splitu v glasbeni družini. Že v zgodnjem otroštvu pokaže glasbeno nadarjenost, ko se že pri dveh letih spoprime s prvim inštrumentom – harmoniko. V osnovni šoli se uči tudi klapskega petja ter igranja harmonike, kitare in mandoline. Svoj prvi album (negro spirituals in jazz) posname leta 1974 z vokalno-instrumentalno skupino "Anima singers" s katero sodeluje tri leta. Kot studijskega glasbenika za veliko ustvarjalcev zabavne glasbe ga Slobodan Kovačević povabi kot solista in kitarista v skupino "More" v kateri ostane tri leta. Svojo samostojno glasbeno pot prične leta 1986 na festivalu "Split 86", kjer odpoje pesem "Konoba" Z Meri Cetinić. Sledijo številni nastopi na festivalih, kot tudi natečaju za pesem Evrovizije. Leta 1990 posname pop album "Gospode moj" z Ivom Lesićem, vzporedno piše glasbo in nastopa v gledaliških predstavah, tudi v operetah kot sta "Mala Floramye" in "Splitski akvarel". Snema tudi solo albume in ima izvaja solo nastope (je pevec, avtor in aranžer). Leta 1991 nastopi na velikem solo koncertu v dvorani "Vatroslav Lisinski". Sodeluje s številnimi poznanimi glasbeniki in avtorji (pok.Zdenko Runjić, Z.S.Gibonni, Oliver, Josipa Lisac, Arsen Dedić, etc.). Živi in dela v Splitu in Zagrebu.

Vstopnina: 15 EUR

 

Odrske umetnosti, razstave in predavanja:

 

SNG Opera in balet ob 19:30: W. A. Mozart: Don Giovanni

Naš spored vsebinsko navezujemo na linijo klasicizma z Mozart-Da Pontejevo mojstrovino Don Giovanni (1787), ki še danes velja za eno največjih opernih umetnin. Mit o razuzdanem zapeljivcu vse do današnjih dni navdušuje mislece, literate in skladatelje in odpira mnoga vprašanja notranje svobode in svobodomiselnosti. Libretist Da Ponte, s katerim je čudežni deček iz Salzburga pred tem triumfiral s Figarovo svatbo, se je v njunem drugem opernem delu vsebinsko naslonil na takrat dobro znano delo Seviljski zapeljivec in Kamniti gost (1630) izpod peresa španskega dramatika Trisa de Moline, na operno interpretacijo skladatelja Giuseppa Gazzanige, predvsem pa na Molièrovega dramskega junaka Don Juana. Mozart (1756–1791) je Don Giovannija, ki smo ga pri nas večinoma uprizarjali z naslovom Don Juan, napisal za praško gledališče, kjer je doživel veličasten uspeh. Dramski režiser Diego de Brea se je v zadnjem času, in predvsem v tujini, uveljavil tudi kot izjemen operni režiser, na velikem odru ljubljanske Opere pa bo režiral prvič.

 

SNG Drama Ljubljana:

Veliki oder ob 19:30: Antigona

"Iz modrih ust izvira slavni rek: kogar je bog udaril s slepoto, vidi večkrat dobro v tem, kar je zlo."

Antigona je poleg Kralja Ojdipa najpomembnejša med sedmimi ohranjenimi Sofoklovimi tragedijami, zmeraj znova in v vsakem zgodovinskem trenutku drugače vredna uprizarjanja. Tako rekoč večno jo delajo njeni dramski liki z naslovnim na čelu, klasična zgradba, vprašanja, ki jih postavlja, in odgovori, ki jih daje sama, še bolj pa tisti, ki jih poišče vsakokratna dramaturško-režijska postavitev: razmerje med napisanimi in nenapisanimi zakoni, obseg človekovih (tudi mrličevih) temeljnih pravic, moč argumenta in argument moči …

Antigona kot upornica demonstrira svojo osebno voljo nad državnim ukazom. Popolnoma se zaveda, kaj pomeni njeno dejanje in kaj tvega z njim. Je spodbuda za njeno dejanje res pravica mrtvega brata do pokopa? Če gre Antigoni samo za to, da opravi obred za umrlim bratom, da bo šla lahko njegova duša onkraj, zakaj izvede pokop dvakrat? Dejstvo, da opravi obred dvakrat, odpira druge možne interpretacije.
Kreontov argument, da Polinejk ne zasluži pokopa, ker je izdajalec, morda ni povsem prepričljiv, vendar tudi Antigonin argument, da je mrtve treba pokopati, ker to zahtevajo starodavni (božji) zakoni, vzbuja pomisleke. Verjetno gre za nekaj več kot pokop mrtveca ali posmrtno kazen. Živi so tisti, ki spoštujejo zakone ali jih ne spoštujejo. Pri tem je morda pomembnejše, kdo se mora komu podrediti. Čigavi zakoni so veljavni in kdo ima zadnjo besedo.

 

Šentjakobsko gledališče ob 19:30: Dekameron, režija Primož Ekart

Komedija

Naj povem brez ovinkov, iz lastnih izkušenj: Dekameron je nevarna knjiga! K sreči ne vsa.

Denimo, zgodba, v kateri ljubosumni mož izreže srce tekmecu in ga skuha za večerjo, ni sporna, saj še otroške pravljice od nekdaj govorijo o takšnih stvareh. Toda pozor, v tej knjigi so tudi zgodbe, v katerih se ljudje veselo predajajo strastem ... Te pa vas lahko pogubijo! Mene so že, ko sem, nesrečnik, nekoč prebral Dekamerona. Čudne ideje mi je vsilil tale Boccaccio.

Si lahko mislite, da se je že v 14. stoletju upal norčevati iz najvišjih avtoritet - kraljev, bogatašev, duhovščine? Tudi oni naj bi bili krvavi pod kožo. In zdaj se mi zgodi, da v njih ne vidim ne bogov ne hudičev, ampak ljudi. Ta ideja mi je zaprla vse možnosti za politično kariero. 

Še več, Boccaccio je izzval tudi moj pogled na vrednote. Zdaj menim, da bom nekoč, ko bom star, pozabil, kakšen avto sem vozil. Spominjal pa se bom poljuba in dotika trepetajoče dlani na moji koži ... Če bi vsi razmišljali tako, kam bi šel svet? Ko mi je bila zaupana naloga, da izberem nekaj zgodb za naš

oder, sem v svoji izprijenosti izbral prav te, ki so me pokvarile, in se jih lotil z gorečo neresnostjo, saj sem začel verjeti celo, da je igrivost vrlina. Zame je zdaj že prepozno. Preslepil me jeduh humanizma.

Vstopnina: Od 7 Eur dalje

 

MGL:

Veliki oder ob 19:30: Pijani

Črna komedija
Po že uprizorjenih vznemirljivih dramskih besedilihKisik in Iluzije se bomo ponovno srečali z Ivanom Viripajevom, ki velja za enega trenutno najprodornejših ruskih in evropskih sodobnih dramatikov. Igra Pijani, napisana po naročilu in leta 2014 krstno izvedena v gledališču Düsseldorfer Schauspielhaus, je z velikim uspehom uprizarjana na številnih evropskih odrih.
Črna komedija Pijani se dogaja neke noči nekje na Zahodu, v enem današnjih velemest. V igri nastopa 14 oseb. Prav vse so iz različnih razlogov močno pijane. Nekaj se jih vrača s poročnega slavja, nekaj jih je proslavljalo fantovščino, nekaj obletnico smrti prijateljeve matere … Z izjemo mladoletne prostitutke so vsi izobraženi in več kot dobro situirani: bankirji, menedžerji, direktorji, namestniki direktorjev … Pijanost je tisti poriv, ki jim omogoči, da izgubijo nadzor nad seboj in prestopijo meje ustaljenih običajev in vzorcev obnašanja ter odkrito spregovorijo o stvareh, ki jih trezni niti sami sebi ne bi priznali. V nekakšnem kolektivnem monologu se razkrije vsa beda, ničevost in pritlehnost njihovega bivanja. Različna stanja pijanosti omogočajo večplastno, duhovito in precizno seciranje sodobnega človeka in današnjega načina življenja.
Viripajev spregovori o izgubljenosti človeka na tem svetu, o iskanju smisla in strahu pred minljivostjo. Do svojih likov je jedko ironičen in posmehljiv, a hkrati tudi nežen, sočuten in globoko razumevajoč. Z veliko upanja v človeka piše o bistvu življenja, o veri v Boga in o ljubezni, ki edina osmišlja življenje in premaguje eksistencialno tesnobo. Igra Pijani nas opominja in vabi, naj se prepustimo življenju, naj se ne bojimo ljubiti, oproščati, se razgaliti, se prepustiti … Pijani so filozofska komedija o odkrivanju in samospoznanju.

 

PTL ob 20:00: Reiter, Tomašik, Golob: Solo za dva glasova

Plesna predstava

Koreografija in ples: Magdalena Reiter, Milan Tomášik

Dramaturgija: Anja Golob

Glasba: Alen Sinkauz in Nenad Sinkauz

Kostumografija: Alan Hranitelj

Tehnično vodenje predstave: Aljaž Zaletel

Fotografija: Uroš Abram

Produkcija: Zavod Mirabelka

Koprodukcija: Cankarjev Dom, Plesni Teater Ljubljana

Partnerji: Mediteranski plesni centar Svetvinčenat (Hrvaška), Stara gara

Vstopnina: 8 / 6 EUR

 

---

 

TAM-TAMova Ulična galerija na Vegovi ob 17:00: Pazi, sveža grafika! / #12: Ivian Kan Mujezinović

Tematska razstava

Nova razstava v. Zadnji v ciklu Pazi, sveža grafika! se bo pod kuratorstom Mednarodnega grafičnega likovnega centra Ljubljana, predstavil Ivian Kan Mujezinović s projektom Interference 3/1. 

Ivian Kan Mujezinović, oblikovalec, fotograf, član oblikovalske skupnosti Grupa Ee, basist in vokalist glasbene skupine Čao Portorož. Je dobitnik mnogih pohval in strokovnih nagrad za celostne oblikovalske rešitve, med katerimi izstopa oblikovanje publikacij (dobitnik nagrade za najbolje oblikovano publikacijo na 8. bienalu slovenskega oblikovanja – Brumen, 2017). S svojimi kreativnimi oblikovalskimi in grafičnimi rešitvami si prizadeva za drzen, odprt, inovativen in preprost oblikovalski pristop, s katerim stremi k boljši prepoznavnosti in berljivosti vsebin še posebno na področju kulture, saj sodeluje s številnimi slovenskimi kulturnimi ustanovami.

Brez vstopnine

 

Knjižnica Urbanističnega inštituta Republike Slovenije ob 17:00: Otvoritev fotografske razstave Obraz Ljubljane

Fotografije so delo avtorice Vesne Videnovič. Ker živi in ustvarja v Trnovem, ni prav nič nenavadnega, da dobršen del fotografij prikazuje arhitekturo ravno tega predela Ljubljane. V serijo je tako zajela že omenjena Trnovska vrata in Center starejših Trnovo, poleg teh dveh pa so na fotografijah tudi Močerad (črno-rumena stavba), Osnovna šola Trnovo in en stanovanjski blok.

Brez vstopnine

 

KAPSULA ob 19:00: Špela Škulj: Kunming Zoo

Likovna razstava

Kustosinja razstave je Nina Skumavc.

Fotografinja in video umetnica Špela Škulj na razstavi Kunming Zoo predstavlja črno-bele fotografije iz istoimenske serije. Naslov razstave pa je zavajajoč, saj na delih skoraj ne najdemo podob živali. Na večini fotografij spremljamo podobe obiskovalcev živalskega vrta ob počitku, ob igralih ali posnete v hrbet pri opazovanju pred kletkami. Pri tem vidimo le rešetke, ne pa tudi živali. Na eni od takšnih podob opazimo deklico v oblačilih z vzorcem leoparda. Na drugi ima deklica spleteni kitki, ki st...a speti z elastiko za lase s stilizirano podobo medvedove glave. Ti detajli usmerjajo naš pogled na razumevanje globlje vsebine.
Špela Škulj je na Kitajskem živela nekaj let. Svojo umetniško prakso označuje kot osebni dokumentarizem. Zanima jo odnos med človekom in naravo, dihotomija pojmov narava in kultura. Opazuje kulturo v najširšem smislu in jo poskuša preko svojih fotografij tudi analizirati. V seriji Kunming Zoo izpostavlja odnos Kitajcev do živali; živali so glavni junaki popularnih animiranih filmov in priljubljeni motivi potrošnega blaga. V realnem življenju pa živali Kitajcem predstavljajo predvsem hrano. Običajno je, da postrežejo psa ali mačko, da medvedom pri živem telesu odstranjujejo žolč za zdravilne pripravke ipd. Kitajska je poleg tega največja država v proizvodnji krzna. Kaj torej pričakovati v kitajskem živalskem vrtu? Živalski vrtovi na Kitajskem so še vedno zastareli, razmere so slabe, živali nastopajo v predstavah in obiskovalci plačujejo za spektakularno hranjenje zveri z živimi živalmi. Situacija se počasi izboljšuje, saj je v zadnjih letih naraslo število organizacij, ki se borijo za pravice domačih in divjih živali. Umetnica nas preko drobnih, nespektakularnih prizorov, asociacij in povezav vodi v branje med vrsticami. Šele to razkriva pripoved. Avtoričin vizualni komentar ne vsebuje drame ali moraliziranja; kritiko lahko zaznamo šele v prefinjeni dramaturški igri med detajlom in celoto.

Špela Škulj (Šempeter pri Novi Gorici, 1982) je diplomirala na Fakulteti za družbene vede, smer kulturologija. Kot vizualna umetnica deluje na področju fotografije in videa. Ukvarja se s temo odnosa med človekom in naravo, analizo družbe in ekologijo. Aktivna je tudi na področju gledališča kot gledališka tehnica in oblikovalka svetlobe, redno pa sodeluje na Radiu Študent kot snemalka in montažerka. Leta 2016 je bila njena knjiga Premiki/Movements kot zmagovalna izbrana na drugem Natečaju fotoknjiga galerije Photon. Med letoma 2011 in 2013 je živela na Kitajskem, trenutno živi in dela v Ljubljani.
V zadnjih letih se je predstavila na samostojnih razstavah We reflect light, Centralna postaja Maribor, Maribor (2017), Fifteen positions of the hands on a cup when you feel tired and annoyed, Chef d'Oeuvre, Osaka, Japonska (2017), Knjiga dokazov, AQ Gallery, Celje Focus Festival, Celje (2016) ter sodelovala na skupinskih razstavah doma in v tujini: Different Worlds: Young Contemporary Photography, Kino Šiška/Photon, Ljubljana (2017), [Where is the space?], Yamamoto-Seika, Osaka, Japonska (2017), Allstars: Slovenian Independent Biennial: Arts & Culture Alliance, Knoxville, TN (2017), Gallery Aila Seppälä, Lahti, Finska (2015), Kino Šiška, Ljubljana (2015), Embassy of the Republic of Slovenia in Washington, Washington, D.C. (2015), Mladi vizualni umetniki na Goriškem, Galerija Veno Pilon, Ajdovščina (2016), Ghostwriter project, Action #2, MoTA – Museum of Transitory Art, Ljubljana (2015).

Brez vstopnine

 

Mestna galerija Ljubljana ob 19:00: Zgoščevanje

Tematska razstava

Razstava nadaljuje razstavno in teoretično raziskovanje sodobne slovenske skulpture z izborom del nekaterih najvidnejših slovenskih akademskih kipark in kiparjev različnih generacij. V sklopu razstave se bodo predstavili: Polona Demšar, Aleksandra Saška Gruden, Zoran Srdić Janežič, Anže Jurkovšek, Spiro Mason, Mojca Smerdu, Jožef Vrščaj, Tomaž Zarifa.

"Tudi tokratna kiparska razstava z naslovom Zgoščevanje je intimna izkušnja, saj živimo znotraj sveta metafor, pojmov in odnosov, nekaterih izključno občih, a drugih subjektivnih. V svetu mnogoterosti individuumov pomenijo skulpture mnoštvo vzorcev, arhetipov, simbolov in idej, ki niso vezani na religiozne, ideološke ali metafizične sisteme, temveč so svobodne materializirane sile, tipi avtorskih spoznanj in čutenj, nekakšna ogledala samih idej. Zgoščevanje je del materije in hkrati del ideje, ki jo skulpture z avtorsko vodenimi sistemi uresničujejo ter osmišljajo kot problemski sistem in hkrati estetski užitek. Ideja in prezentacija razstave Zgoščevanje izhajata iz koncepta o razmerjih med materijo, ki konstituira skulpture v njihovih notranjostih, in prostorsko zgostitvijo artefaktov v vizualno povednost. Da bi razstava predstavila čim večjo raznolikost, upošteva tri selektivne kriterije. Prvi je materialna različnost, drugi generacijska pestrost in tretji najširše razumevanje kiparstva. Prostor je v Mestni galeriji Ljubljana specifičen, saj je sestavljen iz soban, ki si v obeh nadstropjih sledijo v vzdolžni liniji, pri čemer je gledalec primoran hoditi skozi vsak prostor dvakrat, torej v eno smer do konca in nato ponovno nazaj. Pri tem vizualnem potovanju (zgoščevanju pogleda) pa si hote ali celo nehote ogleda posamezno delo ali vsa dela avtorjev z različnih gledišč.

Brez vstopnine

 

Galerija Zala ob 19:00: Kobalt

Likovna razstava

Kobalt, razstava najnovejših del, delanih s klasičnimi pigmenti na papir iz murvinega lesa. Razstavo bo odprla dr. Nadja Zgonik.

Brez vstopnine
 

---

 

MAO ob 18:00: Bogo Zupančič: Plečnikovi študenti in drugi

Predstavitev knjige

Izšla je nova knjiga, ki dodaja še neraziskan kamenček k spoznanjem o arhitektu Jožetu Plečniku in pečatu, ki ga je pustil na slovenskem arhitekturnem prizorišču.

Kot karizmatični profesor oddelka za arhitekturo Tehniške fakultete v Ljubljani je v dvajsetih in tridesetih letih pritegoval najambicioznejše domače študente arhitekture, poleg tega pa so zaradi njega v Ljubljano prihajali tudi študenti iz drugih prostorov kraljevine Jugoslavije. Občudovanje njegovega dela se je mešalo z občutkom neizpolnjenosti, saj je s svojo v poveličevanje preteklosti zazrto ideologijo tiste, ki so bili najbolj neodvisnega duha, prav spodbujal k uporu. Ta je bil v tridesetih letih 20. stoletja videti tako, da so se mladi izpod okrilja ene velike osebnosti zatekali pod okrilje druge, k Le Corbusieru, arhitektu, ki se ga je oprijel vzdevek "guru modernizma". Priskrbeli so si štipendije francoske vlade, ki je bila naklonjena kulturni izmenjavi s kraljevino Jugoslavijo, in se drug za drugim odpravili v Pariz. Iz monografije izvemo, kdo so bili ti arhitekti in kakšne so bile podrobnosti dogajanja v ateljeju na Rue de Sèvres 35, kakšne povezave so jih pripeljale vanj, kaj, kdaj in koliko časa so tam risali, s kom so se družili, ter seveda, kako jih je ta izkušnja zaznamovala v arhitekturnih in urbanističnih delih pred drugo svetovno vojno in po njej, ko se je Jugoslavija v novih družbenih razmerah pričela intenzivno modernizirati. Plečnikovi študenti so se od drugih jugoslovanskih arhitektov, ki so delali v pariškem ateljeju, nekoliko razlikovali, saj so funkcionalistične ideje takoj navdušeno sprejeli, jih v nadaljevanju z razmislekom in kritično povzemali ter se od njih tudi kmalu odvrnili. Slednje velja predvsem za najpomembnejšega med njimi, Edvarda Ravnikarja, in člane njegovega vplivnega kroga, čeprav niti izkušnje Plečnika niti Le Corbusiera niso nikoli pozabili.

Brez vstopnine

 

KOŽ ob 18:00: Dr. Marko Stabej: Naj gre za jezik

Pogovor z avtorjem

Lucidno, hudomušno, za hec in zares o novi 'jezikovni pravdi' in (ne)izbirah v slovenskem jeziku z dr. Markom Stabejem, rednim profesorjem na Oddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pogovor bo vodila Carmen L. Oven.

Brez vstopnine

 

Pritličje ob 18:00: Sodne odredbe- ukrepi preventivne cenzure?

Društvo novinarjev Slovenije- okrogla miza

Nedavne začasne odredbe in tožbe vložene zoper medije so odmevale v novinarski skupnosti, odprle so vprašanja o upravičenosti, samem postopku kot tudi o mejah svobode izražanja. Ker bo razplet teh primerov ključen za sodno prakso in razumevanje mej svobode izražanja v prihodnosti, bo razprava poskušala odgovoriti na nekatera vprašanja. Ali gre pri nedavno izrečenih začasnih odredbah le za napake sodišč, ki na višjih stopnjah ne bodo potrjene, ali za novo normo? So takšni posegi sorazmerni? Ali sta zakonca Login javni osebnosti? Kakšna je praksa Evropskega sodišča za človekove pravice? Kako poteka postopek ob izdaji začasne odredbe?  Razpravljalo se bo tudi o višini zagroženih kazni, pravici do zasebnosti in tajnosti podatkov, o etični odgovornosti novinarjev, o očitnem nezaupanju javnosti in sodišč vanjo, o preteklih primerih začasnih odredb zoper medije (primer Cerani) ter njihovih sodnih epilogih.

Razpravljali bodo:
– doc. dr. Rok Čeferin, odvetnik iz Odvetniške družbe Čeferin in partnerji, na FDV nosilec predmeta Novinarstvo, etika in profesionalnost;
– mag. Silvester Šurla, odgovorni urednik revije Reporter;
– Anže Voh Boštic, ustanovitelj in odgovorni urednik portala Pod črto;
– Suzana Lovec, urednica rubrik 24ur Inšpektor in 24ur Fokus v osrednji informativni oddaji na POP TV;
– mag. Emil Zakonjšek, odvetnik iz Odvetniške pisarne Zakonjšek, specialist za medijsko pravo.
Pogovor bo vodil Uroš Škerl Kramberger, novinar Dnevnika.

Brez vstopnine

 

Bežeče prireditve:

 

Center in Galerija P74 ob 19:00: P74 Kino - OM Produkcija

Kumbum 1 (1975–1987), avtor Floryan Goryan, sklepno delo filmske sekcije OM produkcije, 1975/87, 16 mm, 24 f/s, 106 min., digitalna verzija

Kumbum 1 + 1 (1975–1987), avtor Floryan Goryan, 1975/87-2011, 53 min., digitalna verzija

Kumbum 1 = 1 (1975–1987), avtor Floryan Goryan, 1975/87-2011, 53 min., digitalna verzija 

Legenda eksperimentalnega filma se vrača na domače estradne odre. Med nami je misteriozni kolektiv OM produkcija, ki je nastal leta 1975 v Ljubljani, zadnji dve desetletji pa deluje v Kopru. Njegova umetniška produkcija je eksperimentalna in uhaja klasičnim kategorijam in definicijam; združuje eksperimentalno fotografijo, avantgardno gledališče, radiofonijo, elektrografijo, kolaž, fanzine, risbo in film. Tokrat se osredotočamo na film.

Brez vstopnine

 

Trubarjeva hiša literature ob 19:00: Filmski večeri DŠPK: Splav meduze (filmska projekcija)

Društvo študentov primerjalne književnosti vabi na tretji filmski večer cikla Filmoslavija, kjer si bomo ogledali film Spav meduze (Karpo Godina, 1980). Kaj so pomenile avantgarde na Balkanu? To je eno izmed vprašanj, ki nam ga postavlja Splav meduze, film, za katerega ne moremo ravno reči, da opeva dvajseta leta dvajsetega stoletja v Državi SHS, vsekakor pa jih poje. »Solzava komedija« režiserja Karpa Godine in scenarista Branka Vućićevuća govori o Balkanu, na katerega prodirajo ideje različnih gibanj zgodovinskih avantgard. Sledimo dvema učiteljicama v Vojvodini, Kristini in Ljiljani, ki si od življenja želita več kot zgolj suhoparno življenje v vasici, kjer se nič ne zgodi. Ko jima pot prekriža skupina umetnikov, se skupaj odpravijo na turnejo ...

Filmski cikel FILMOSLAVIJA: Našo pozornost bomo tokrat posvetili filmom, ki so nastali v zadnjih 40 letih na področju bivše Jugoslavije. Odločitev je padla iz dveh razlogov: prvič, ker se v preteklih sezonah jugoslovanskemu filmu skoraj nismo posvetili, in drugič, ker v letošnjem in prihodnjem letu obeležujemo 50. obletnico leta 1967, ki je skupaj z letom 1968 po mnenju večine ena izmed najrodovitnejših letin jugoslovanske filmske industrije. Letos se bomo torej spraševali, kakšno je stanje jugoslovanske filmske produkcije 50 let po tem izjemnem bieniju. Kaj se je v teh petdesetih letih spremenilo? Ali lahko govorimo o skupnem filmskem prostoru tudi po razpadu skupne države?

 

Kinoteka:

18:00 Večer SFA

Vsa življenja Toneta Mlakarja, Marko Cvejić, Slovenija, 2017, DCP, 16:9, čb/barvni, 100’

Naturalistična zgodba o življenju 96-letnega Toneta Mlakarja, znanega slovenskega arhitekta, fotografa, scenografa. Prek osebnih stališč in z vidika samega protagonista nas njegova drama pelje skozi 20. stoletje na ozemlju Slovenije. Človek neštetih vzponov in padcev, nekajkrat nevarno blizu smrti, razkriva skrivnosti svojega talenta in nas z veščino pravega pripovedovalca vodi v zgodbe svojega življenja.

20:00 Poklon: Jure Breceljnik

Divji, Jure Breceljnik, Slovenija, 2012, digitalni format, 16:9, barvni, 87’, sp

Športno plezanje velja za enega najtežjih in najlepših športov. Za premagovanje vertikale so potrebne moč, inteligenca, odločnost in neizmerna volja po osvajanju stene. Športni plezalci imajo najbolj vsestransko razvito telo in Philippe Ribiere je eden izmed njih, a je tudi drugačen od drugih. Njegova zgodba se začne leta 1977 v mestu Fort de France na otoku Martinique. Rojen je bil mami Judinji in očetu Afričanu. Bil je sad prepovedane ljubezni. Starša sta ga po rojstvu zapustila bolnišnici, kjer je preživel prva leta življenja. Rodil se je s sindromom Rubenstein-Taby. Njegovo telo je bilo ob rojstvu zelo iznakaženo. V štirih letih v bolnišnici je prestal enaindvajset kirurških posegov na rokah in nogah. Philippe je večino življenja preživel osamljen. Po triintridesetih letih osamljenosti, prilagajanja družbi, čudnih pogledov, zmerjanj in zavračanja zaradi drugačnosti je Philippe okoli sebe zgradil zid, ki ga pred vsem tem varuje. Zid je močan, a Philippe je odločen, da ga bo zrušil, in poskusil najti svojo biološko mater, ki ga je po rojstvu zapustila.
Z vstopnico za katerikoli film, ki se bo v Slovenski kinoteki odvrtel v okviru Poklona Juretu Breceljniku, si lahko v Kinodvoru ogledate njegov film Zadnji ledeni lovci po znižani ceni 3,80 EUR.

 

Kinodvor:

17:15 Pokliči me po svojem imenu (Call Me by Your Name), Luca Guadagnino / Italija / Francija / Brazilija / ZDA / 2017 / 131'.

Luca Guadagnino (Nemirna obala) se s filmom Pokliči me po svojem imenu, ki je posnet po istoimenskem romanu Andréja Acimana, vrača v opojno poletje v osrčju severne Italije s tenkočutno zgodbo o odraščanju ter nadvse čutno zgodbo o prvi ljubezni.

20:30 Trije plakati pred mestom (Three Billboards Outside Ebbing, Missouri), Martin McDonagh / Velika Britanija / ZDA / 2017 / 115'

Irski režiser Martin McDonagh (Morilca na kolektivca) s kot oglje črno tragikomedijo in veličastno Frances McDormand v glavni vlogi zaorje v drobovje “small-town” Amerike. Najboljši scenarij v Benetkah, štiri nagrade zlati globus in sedem nominacij za oskarja.

Mala dvorana:

18:00 Človek delfin (Dolphin Man), Lefteris Charitos / Grčija / Kanada / Francija / 2017 / 78'

Dokumentarec o življenju in zapuščini Jacquesa Mayola, pionirja prostega potapljanja, ki je navdihnil kultni film Velika modrina.

20:00 Demokracija (Democracy – Im Rausch der Daten), David Bernet / Nemčija / Francija / 2015 / 100'

Kako evropske državljane zaščititi pred zlorabo njihovih osebnih podatkov v komercialne namene? Demokracija nas popelje v zakulisje evropskega zakonodajnega postopka: od prvega osnutka, preko rekordnih (skoraj štiri tisoč!) predlaganih sprememb, pa vse do novega zakona o varstvu podatkov.

Predpremiera

 

Komuna:

18:30 Zamolčani dokumenti (The Post), Steven Spielberg, biografska zgodovinska drama, ZDA, 115'

20:00 Pokliči me po svojem imenu (Call Me by Your Name), romantična drama, Luca Guadagnino, Italija, Francija, Brazilija, ZDA, 132'