Glasba:

 

Mestni muzej Ljubljana ob 19:30: Boštjan Gombač in Luka Juhart

KONCERTNI ATELJE

Boštjan GOMBAČ – klarinet, pojoča žaga, basovska melodika, krilovka, trojna okarina, pozavna, fujara, matryomin, zvočila
Luka JUHART – akordeon

PROGRAM:

1. Arturo FUENTES: Getmove za akordeon
2. Milko LAZAR: S kom za vraga sploh govorim? za klarinet in akordeon*
3. Uroš ROJKO: Quasi Neoliberamente za klarinet, izbrane instrumente (tudi rekvizite) in akordeon*
4. Žiga STANIČ: I have a dream za klarinet in akordeon*
5. Bojana ŠALJIĆ PODEŠVA: ¿De jeu beau X – Družabna igra za dva do pet improvizatorjev*

* krstna izvedba

O POUSTVARJALCIH

Boštjan GOMBAČ

Boštjan Gombač je znan slovenski multiinštrumentalist ter skladatelj glasbe za gledališče, film in televizijo, tuje pa mu niso niti odrske deske. Že med študijem klarineta, pod mentorstvom prof. Jožeta Kotarja na ljubljanski Akademiji za glasbo (študij je opravil z odliko), se je navduševal za različne glasbene zvrsti. Glasbena pot ga je namreč že kot najstnika popeljala po svetu in mu odpirala nova obzorja v glasbenem izražanju. Sam pravi, da mu je pri njegovem ustvarjanju zvok navdih in vodilo. Bolj nenavaden kot je, večji izziv, možnost izražanja ter veselje do dela mu nudi. Njegovo delo preteklih petnajstih let lahko zasledimo na približno 120-ih nosilcih zvoka in zajema vse, od etna do resne glasbe. Prav tako je avtor glasbe za 50 gledaliških predstav in 40 dokumentarnih filmov. Je mojster pihal, kot so klarinet, kositrne piščali in okarine, igra na pojočo žago, bodhran in theremin ter kopico drugih nenavadnih inštrumentov in zvočil, ki jih le redko zasledimo na domačih koncertnih odrih. S skupino Terra Folk je požel mnogo glasbenih nagrad in priznanj, med drugim tudi nagrado občinstva radia BBC3 (World Music Awards), sodeluje pa s skupinami Katalena, Bast, Bachology Quartet, Los Hermanos Muy Simpaticos. Nastopil je že s kopico znanih imen slovenske popularne in resne glasbe in z mnogimi tujimi glasbeniki, kot so Marc Ribot, Greg Cohen, Neil Innes, Tommy Emmanuel, The Cat Empire, John McSherry, Arvid Engegard, Susanne Lundeng, Knut Eric Sundquist, Theodossi Spassov.

Luka JUHART

Luka Juhart se že vrsto let posveča sodelovanju s sodobnimi skladatelji. Redno sodeluje z Urošem Rojkom, Vinkom Globokarjem, Thomasom Larcherjem, Clausom-Steffenon Mahnkopfom, Eduardom Demetzem, Klausom Huberjem, Vitom Žurajem, Arturom Fuentesom in številnimi drugimi skladatelji. Ta zvočna srečanja so danes že dobro dokumentirana na nosilcih zvoka. Njegovi posnetki so izdani pri Zavodu Sploh in založbi L’innomable, založbi NEOS,Transit in ORF. 

Ne gre pa pri vsem tem preprosto za specializacijo. Poglabljanje v sodobno zvočnost je pri Juhartu nekaj več kot le iskanje in zapolnjevanje repertoarne niše. Tako je ves čas študija obiskoval pouk in mojstrske tečaje pri specialistih za staro glasbo in še danes to glasbo redno igra med drugimi s Camerato Zürich, Thomasom in Patrickom Demenga, Christophom Bossertom in Volkerjem Jacobsenom.

Luka Juhart je član Ensemble Experimental, nastopa na uglednih festivalih, kot so tudi londonski BBC Proms, Donaueschinger Musiktage, Klangspuren Schwaz, Varšavska jesen, Transit Leuvn, November Music s’Hertogenboschu, Chamber Music Society of Lincoln Center v New Yorku, Festival Luzern. Tu so še sodelovanja z orkestri s Simfoničnim orkestrom BBC iz Škotske, s Simfoničnim orkestrom SWR, s Slovensko filharmonijo, Gewandhaus Orkestrom iz Leipziga, radijskim orkestrom ORF iz Dunaja, Münchenskim komornim orkestrom, Nemškim radijskim simfoničnim orkestrom iz Saarbrückna, Orkestrom salzburškega Mozarteuma, Badische Staatskapelle Karlsruhe in ansamblom Windkraft in Avanture. Sicer pa Luka Juhart predava za komponiste in študente harmonike: vodil je delavnice na konservatorijih in akademijah po Evropi. Od leta 2012 predava na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je tudi vodja katedre za sodobno glasbo. 

Študiral je na Državni visoki šoli za glasbo v nemškem Trossingenu v razredu prof. Huga Notha, h kateremu je odšel po opravljeni Glasbeni gimnaziji v Mariboru pri prof. Andreju Lorberju. Podiplomski študij je v mojstrskem razredu prof. Stefana Hussonga na Visoki šoli za Glasbo v Würzburgu zaključil leta 2008.

Vstop prost

 

Prulček Bar ob 20:00: Greenday – Sex Demons, Attic Mist

Sex Demons je petčlanski rock band, ki je nastal leta 2014 v kraju Gorenja vas. Skupina ustvarja avtorsko glasbo, ki jo črpajo iz modernejšega indie in alternativnega rocka.

Attic Mist je petčlanska hard rock zasedba iz Kranja.

Svoj stil opisujejo kot hard rock s prizvokom bluesa in funka.

Brez vstopnine

 

Klub Zoo ob 20:30: Jazz Ponedeljek: Lajos Toth trio
Lajos Toth - klaviature
Miha Koren - kontrabas
Balasz Balogh - bobni
Brez vstopnine

 

22. mednarodni festival sodobnih umetnosti - Mesto žensk

 

AKC Metelkova mesto, vsak dan 9:00 – 13:00 in 15:00 – 19:00:

Ženski mural, mitohondrijski zid (Laura Olalde)

Argentina in Slovenija / 2016, delo v nastajanju

Na rezidenci gostimo argentinsko umetnico Lauro Olalde, ki vas vabi k sodelovanju pri ustvarjanju kolektivne zidne poslikave.

Zidovi v mestih so lahko glas prebivalcev. Tako kot celične stene so živi in izražajo spremembe v okolju. Mitohondrijski zid je skupinska zidna poslikava, ki bo predstavljala molekularno pokrajino, osredotočeno na mitohondrij, organel z lastnim genskim zapisom, ki se deduje skozi žensko nasledstvo.

Študije mitohondrijske DNK, ki jih je v osemdesetih letih opravil genetik s Kalifornijske univerze Alan Wilson, so pokazale, da sodobni človek izvira iz Afrike, iz afriške pramatere. Zaključki so sprožili polemike, ker so se dotaknili občutljivih tem, kot sta identiteta in filogenetika. Ta molekula, imenovana »mitohondrijska Eva«, je bistvena za sorodstvo po materini strani, ker 100 % DNK prihaja v liniji po materini strani, kar omogoča hitrejše odkritje skupnega izvora homo sapiensa. Če se ob tem potopimo v to kompleksno molekularno pokrajino, ki jo lahko beremo tudi kot zemljevid izvora, lahko prevprašamo koncepte, kot sta življenje in identiteta, ki so se ob soočenju z novo tehnoznanstveno paradigmo in prehodom od biologije k molekularni biologiji spremenili. 

Koncept življenja ni več vpisan samo v naših telesih, ampak v naših molekulah, ki so postale novo politično sredstvo, okrog katerega so danes organizirane biopolitične prakse.

Kot metafora mitohondrijske dediščine je ustvarjanje zidne poslikave nekakšna simbolna zapuščina žensk, ki živijo v mestu in obiščejo Ljubljano v času festivalov Mesto žensk. V upanju, da bo zidna poslikava Ženski mural postala dejavno srečevališče prihodnjih edicij festivala.

Brezplačna udeležba.

 

Knjigarna Azil od 17:00: Katarina Mohar: Ljubljana, arhitekturna razstava

Mesto arhitektk - Vodeni ogled po Ljubljani, arhitekturna razstava

Ob izidu arhitekturnega vodiča z naslovom "MoMoWo. Women. Architecture & Design Itineraries across Europe", vas vabimo na krajše vodstvo po itinerariju "Ljubljana  - mesto žensk". Med sprehodom po mestu se bomo ustavili na treh oziroma štirih lokacijah, ki so jih s svojim ustvarjanjem zaznamovale arhitektke, še več posegov žensk v urbano tkivo Ljubljane pa bomo omenili sproti, med potjo. Vodstvo po Ljubljani arhitektk bo prevzela ena od soavtoric vodiča, Katarina Mohar, ob pomoči ustvarjalk predstavljenih arhitekturnih dosežkov, Mateje Panter, Špele Kuhar in Polone Filipič. Vodeni ogled pripravljata Knjigarna AZIL in Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU v soorganizaciji z festivalom Mesto žensk.

Katarina Mohar, soavtorica vodiča in ustvarjalke predstavljenih arhitekturnih dosežkov, Mateja Panter, Špela Kuhar in Polona Filipič, se bodo z vami sprehodile po mestu ter na koncu vodile po razstavi V ospredje. Pionirke slovenske arhitekture in oblikovanja.  

Arhitekturna razstava, ki je nastala na pobudo Centra arhitekture Slovenije, Umetnostnozgodovinskega inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU, v sodelovanju z galerijo DESSA, želi osvetliti življenje in delo spregledanega dela slovenskega ženskega arhitekturnega ustvarjanja in ponuja priložnost, da iz bogatega arhitekturnega opusa 20. stoletja izpostavimo tista dela, ki so le redko razstavljena in na ogled javnosti, vendar zato nič manj pomembna, kakovostna in večplastna.

Brez vstopnine

 

Aksioma - Projektni prostor ob 17:00: Olja Grubić & Živa Petrič: Digitalni KupleRaj, digitalni performans / instalacija

Digitalni KupleRaj je digitalizirana performativna instalacija seksualnega chatrooma, v katerem performerka svojo_ega gledalko_ca pelje skozi (pre)izkušnjo, v kateri prepleta prostor intimnega in polje javnega ter (prek vmesnika) preizprašuje vse vmes.

Ponedeljek, 10. oktober - četrtek, 13. oktober: 17.00 – 24.00

Umetniško delo v osišče zanimanja postavlja intimni odnos gledalke_ca kot aktivne_ga komunikatorke_ja do performerke (izvajalke) ob performativnem vstopu v eno od vsebin seksualnih portalov.

V ospredju je individualna interakcija performerke z obiskovalko_cem, ki na kocko postavlja meje komunikacije, ravni percepcije, stopnjevanje fantazije – posledica nove ere digitalne resničnosti kot fantazma, ki zabriše mejo med javnim in zasebnim prostorom.

Digitalni KupleRaj je uporabniška izkušnja prostora človekove intime, ki vključuje oboje hkrati, realnega in fikcijskega Drugega in različne performativne strategije, ki ta odnos generirajo in transformirajo. Gre za spoj digitalne komunikacije v performativno situacijo, ki bo ustvarjena v interakciji med željo uporabnika in njeno (ne)uresničitvijo; osebni podatki so cenjeno blago … Meje mojega vmesnika so meje mojega sveta … Kar boš kliknil, to boš dobil … Svoboda je vse okoli nas …

Brez vstopnine

 

Galerija ŠKUC ob 19:00: Maja Petrović-Šteger in Tania El Khoury, pogovor

Kako mislimo mrtve, njihova telesa in telesne ostanke?

Kako mislimo mrtve, njihova telesa in telesne ostanke? Jih razumemo, čutimo skozi podobe, vonje, občutke izgube in žalosti, politične govore, forenzična poročila? V pogovoru bomo poskušali premisliti nekatere umetniške, moralne in politične interpretacije mrtvega telesa v sodobnem času ter tako odstreti aktualna vprašanja sprave, bolečine, pripadnosti, aktivizma in pozabe.

Pogovarjata se Maja Petrović-Šteger, socialna antropologinja in umetnica Tania El Khoury.

Brez vstopnine

 

Teater, razstave, predavanja:

 

SNG Drama Ljubljana:

mala drama ob 20:00: Macbeth

Shakespearov Macbeth (1606) je ena tistih iger, ki posegajo v najgloblje človekove temine in razgaljajo motive najokrutnejših dejanj. Gre za spektakel strasti, ki botruje realizaciji radikalnega zla in ga lahko interpretiramo kot raziskavo anatomije najtemnejših zločinov. Zlo je v Macbethu srhljivo, a čudno privlačno, z njim je prepojen ves svet, od intime med naslovnim junakom in njegovo "nedolžno" soprogo do državniških zadev kot tudi dogodkov v naravi.
Tokratno uprizoritev bo zaznamoval prav pogled prek intimnega; s postavitvijo dogajanja v zasebnost dnevne sobe ali kuhinje in s koncentratom protagonistov predstavlja Macbeth z vsemi okrutnostmi in paradoksi vivisekcijo današnjih odnosov in spektakel zla prek najmanjše družbene celice.

 

Mini teater ob 20:00: Tiest

Seneka je brez dvoma predhodnik psihoanalize, vsekakor pa mojster podrobnega opisovanja pošastnih posameznikov, in to predvsem njihovih dejanj in njihove neprizanesljive samoanalize: Medeja in Tiest sta v tem smislu njegova najizrazitejša lika. Skorajda je nemogoče, da ne bi povezali dobe in okolja, v katerih je Seneka preživel zreli del svojega življenja, in njegove tragedije, krvave norosti vladarja (Nerona) in ravnanja intelektualca v cirkusu surovosti in brezumja, do točke, ko ni mogoče nič drugega kakor uničiti samega sebe. Ne glede na to, kako se je ubil, zaradi prisile ali lastne odločitve – ali zaradi obojega –, je Seneka odšel in svet je ostal brez pomembne priče, čeprav je bil prepričan, da je za seboj pustil vsaj delna pričevanja. Kot mislec je bil Seneka v glavnem površen sledilec grških učiteljev in je menil, da je to, kar naredi filozofa, samocenzura misli. Kadar pa pusti svoji bolni domišljiji na plan, v tragedijah, za katere ne vemo, ali so jih uprizarjali ali so jih samo brali v krogu somišljenikov (uprizarjali zasebno), Seneka ne razkriva svoje filozofske strasti, ampak tisto pravo, psihoanalitično.
Florence Dupont misli, da na videz površni zbor ni samo eden, ampak da v tej tragediji (Tiest) najdemo štiri: prvi je zbor, kakršnega poznamo, drugi in tretji sta razmišljanje osamljenega posameznika, mogoče Seneke kot filozofa, četrti je glas celotnega človeštva. Ne smemo pozabiti niti na Senekove literarne vzore, grške tragedije: tu sledi običajni nalogi zbora kot banalnega, common sense razmišljanja, kot množice, iz katere si individualni junak ne drzne stopiti. Prvi zbor bi zato vsekakor moral slediti Sofoklovemu in Evripidovemu modelu, saj gre formalno za Senekov pastiš teh zborov; značaj pastiša bi lahko poudaril z novim pastišem – zbor kot zbor pri Music hallu, Siegfried chorus line, kolo. Drugi in tretji zbor bi lahko bila monolog deplasiranega filozofa, ki modruje na prizorišču najstrašnejših zločinov, četrti pa bi lahko bil otroški zbor.
Seneka ima rad podroben opis zločina, prizore klanja, trupel, dobesedno razkosavanje teles, kanibalizem. Pitje krvi in uživanje mesa lastnih sinov sta prizora – čeprav le opisana –, kakršnih se moderna drama ni lotila vse do danes, in to mimogrede. Seneka opisuje kanibalski užitek, ki je hkrati incestuozen in erotičen: Tiestovo telo absorbira meso sinov kot pošastno, incestuozno nosečnost, ki ima enake zunanje znake slabosti kot ženska nosečnost, le da so ti potencirani do pošastnih razsežnosti. Tiest je zapeljal Atrejevo ženo: vdor se nadaljuje kot pošastna oploditev in prav tako pošastna nosečnost, vse do pošastnega poroda – izbljuvanja mesa ubitih sinov. Tiest se, kljub vsemu, po tem ne ubije, ampak preživi in odide, pozneje pa vse to naredi še enkrat: zapelje svojo hčerko (in ne samo nje) in tako zagotovi zločinski niz, ki se prek uboja očeta in matere konča v norosti in odpuščanju za Orestov zločin. V tej luči Ajshilova rešitev (trilogija, ki se konča z Evmenidami), češ da lahko zgolj demokracija popravi samega človeka in tako prepreči pojav zločinov ter zagotovi rešitev in napredek človeštva, morda ostaja Senekov subverzivni sen ...
Atrejeva pošastnost je politično motivirana in politično izvršena, ker računa na moč kot najsilnejšo gonilno silo pri zločincu in žrtvi (ki je prav tako zločinec): moč je ta, ki žrtev pripelje k zločincu, ker je med njima edina razlika v timingu – natančnem načrtovanju popuščanja zločinske pozornosti in obzirnosti. Tiest je samo trenutno speča politična zver, katere pošastnost se bo ob ugodni priložnosti znova razplamtela. V tem primeru med bratoma ni velike razlike, oba mislita enako.
Mračni gaj, v katerem Atrej opravlja svojo pošastno persiflažo žrtvovanja – poboj treh mladeničev – je slika laboratorija pedantnega zločinca in njegovih inštrumentov, pa tudi fetišev. Mislimo na laboratorije Hannibala Lecterja in podobne iz današnje pop-kulture. Kostumografija tragedije bi morda lahko izkoristila podobne asociativne kanale – postapokalipso, gola telesa, razbrazdana od brazgotin, ran in kožnih bolezni.
Svetlana Slapšak

 

Galerija Instituta "Jožef Stefan"ob 18:00: Milan Razboršek, likovna razstava

Umetnost je že po svoji naravi odkrivanje luči pod lupino videza in tako tudi slike Milana Razborška nakazujejo iskanje svetlobe, ki kot najvišje upanje prenika skozi dušo slehernika, ki jo išče. Slikar  črpa iz bogatih študijskih in življenjskih izkušenj. Njegovo delo se je slikarsko razvijalo in raslo izolirano od nenehno spreminjajočih se umetnostnih tendenc in smernic. Izoblikoval je posebno, samosvoje iskreno slikarsko držo.

Brez vstopnine

 

KOŽ ob 18:00: Darko Špelec: Partija stoletja, predavanje

Se je mogoče posvetiti samo eni šahovski igri, odigrani pred šestdesetimi leti? Vabimo vas na praznovanje jubileja šahovske partije (prejšnjega) stoletja, ki sta jo igrala trinajstletni Bobby Fischer in dvakrat starejši izkušeni ameriški mojster Donald Byrne oktobra 1956.

Ob tej partiji v središču pozornosti bo seveda tekla beseda o polpretekli zgodovini šaha ter o šajistih nekoč in danes.

Vabljeni šahisti in vsi, ki vas zanima kulturni fenomen šahovske igre.

Brez vstopnine

 

Trubarjeva Hisa Literature:

18:00 Češka pisateljica Radka Denemarkova, literarni večer

Vabimo vas na literarni večer s češko pisateljico Radko Denemarkovo, ki bo v ponedeljek, 10. oktobra 2016, ob 18. uri v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani (Stritarjeva 7). 

Z Radko Denemarkovo, ki se je pred kratkim vrnila z literarnega gostovanja na Kitajskem, se bomo pogovarjali o njenem zadnjem romanu Prispevek k zgodovini radosti (prev. Tatjana Jamnik, KUD Police Dubove, 2015), pa tudi o begunski krizi, diskriminaciji, uničujočih učinkih neoliberalizma in drugih problemih sodobnega sveta.

Pogovor bosta vodili Jana Šnytová, predavateljica češke literature na ljubljanski filozofski fakulteti, in prevajalka Tatjana Jamnik. Dogodek bo konsekutivno tolmačen v slovenščino.

Izvodi knjige Prispevek k zgodovini radosti z avtoričinim avtogramom bodo obiskovalcem literarnega večera na voljo po znižani ceni 15 evrov (–40 %).

Prisrčno vabljeni!

20:00 Kaj pa slovenski film in v njem vse Mojce?, pogovor

Na drugem srečanju cikla Od podobe do besede bomo v družbi Urše Menart, režiserke mlajše generacije, ki je za svoj celovečerni dokumentarni film Kaj pa Mojca? na 17. Festivalu slovenskega filma prejela nagrado Art kino mreže Slovenije, in Anje Banko, kritičarke mlajše generacije, ugotavljali, kako na slovenski film gleda generacija, ki je odraščala v devetdesetih letih, danes pa v filmu tudi profesionalne deluje. Poleg omenjenega premisleka bo pogovor prav posebno pozornost namenil tudi vlogi žensk v slovenskem filmu. Pogovor bo vodila Nina Cvar, filmska kritičarka in publicistka.

Urša Menart: Rojena leta 1985 v Ljubljani. V letu 2010 diplomirala iz filmske in televizijske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Trenutno samozaposlena v kulturi kot režiserka in scenaristka. Zbrana filmografija: Kaj pa Mojca? (What about Mojca?), celovečerni dokumentarni film, 2014 Nočno življenje (Nightlife), celovečerni igrani film, 2016 (pomočnica režije, sodelavka pri scenariju) Nekoč je bila dežela pridnih (There Once Was a Land of Hardworking People), celovečerni dokumentarni film, 2012

Anja Banko: Rojena leta 1992 v Ljubljani. Filmska kritičarka, ki aktivno sodeluje z Radiem Študent. Piše za Kino!, Ekran, Kinotečnik. Sodeluje v filmskokritiških delavnicah Ostrenje pogleda revije Kino!.

Brez vstopnine

 

Bežeče sličice!!!

 

Slovenska kinoteka:

18:00 Večer SFA: Nepozabne filmske vloge igralke Milene Zupančič

Idealist, Igor Pretnar, Slovenija (Jugoslavija), 1976, 35mm, 1.66, barvni, 121'

Učitelj Martin Kačur (Radko Polič) je ob prelomu stoletja zaradi naprednih idej premeščen iz mesta na podeželje. Tu se zaljubi v gosposko hči Minko, ki pa nima nobenega razumevanja ne za njegovo ljubezen ne za njegove ideje. Kačur kljub svarilom cerkve in lokalnih oblasti nadaljuje izobraževanje neukih množic. Scenarij je po klasičnem socialno-kritičnem romanu Ivana Cankarja napisal Vitomil Zupan.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.

20:15 Dnevi nemškega filma

Herman the German + 4 kralji

Herman the German Michael Binz, Nemčija, 2015, DCP, 2.39, barvni, 15', svp
4 kralji (4 Könige) Theresa von Eltz, Nemčija, 2015, DCP, 2.39, barvni, 98', sp 
Pripoved o štirih mladostnikih, ki se tik pred božičem znajdejo v psihiatrični ustanovi, nekoč bi dejali: v poboljševalnici. Njihovi različno s tečajev vrženi svetovi se na tem čudnem kraju sredi skoraj pravljičnega gozda sestavijo v filmsko celoto, ki prepriča z nepoenostavljajočim psihološkim realizmom in globokimi uvidi v stanje duha časa. 

 

Kinodvor:

18:30 Maraton! (Free to Run), Pierre Morath , Švica / Francija / Belgija, 2016, DCP, 100'

Maraton! razkriva polstoletno zgodovino tekaškega gibanja, neverjetno zgodbo nekoč marginalnega in militantnega dejanja upora proti konservativnim tekaškim zvezam in širšim družbenim predsodkom, ki je s časom postalo globalna strast in navsezadnje velik posel.

20:30 Ustava Republike Hrvaške (Ustav Republike Hrvatske), Rajko Grlić, Hrvaška, 2016, DCP, 90'

Z nami režiser in filmska ekipa! Projekcija je razprodana!

Film Rajka Grlića je ljubezenska zgodba o sovraštvu, ki razkriva vso našo nestrpnost, predsodke in nesprejemanje drugačnosti.

 

Komuna:

18:15 Slavno neslavna Florence (Florence Foster Jenkins), Stephen Frears, Velika Britanija, biografska komična drama

20:15 Dekle na vlaku (The Girl on the Train), Tate Taylor, ZDA, misteriozni triler