Metelkova mesto:

 

Klub Gromka ob 21:00: KiborgSpužva Büking: SUMA (SWE) + INHIBIS (SLO)

Njihova glasba – polna gneva ter obupa, zavita v tančico hipnotične masivnosti in hrapavega glasu, ki zveni kot zasanjano hreščanje iz psihedeličnega tripa skozi pekel – v človeku vzbudi toliko duševnega nelagodja, da bi bilo že nespodobno, če se jih ne bi povabilo v domačni kotiček Gromke.

post-metal/sludge/doom/noise
Vstopnina

 

Glasba:

 

Križanke, Viteška dvorana ob 21:30: Koncert samospevov - Thorsten Buttner

THORSTEN BÜTTNER, tenor
BREDA ZAKOTNIK, klavir

Program
Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791)
Die ihr des unermesslichen Weltalls Schöpfer ehrt / Poslušajte vi, ki častite Stvarnika brezmejnega, KV 619 (Franz Ziegenhagen)

Franz Schubert (1797–1828)
Im Abendrot / V večerni zarji,  D 799 (Karl Gottlieb Lappe)
Du bist die Ruh / Ti si moj mir, D 776 (Friedrich Rückert)
Dem Unendlichen / Brezmejnemu, D 291 (Friedrich Gottlieb Klopstock)
Die Allmacht  / Vsemogočnost, D 852 (Johann Ladislaus Pyrker)
Auflösung  / Raztapljanje, D 801 (Johann Baptist Mayrhofer)
Totengräber Heimweh / Grobarjevo domotožje, D 842 (Jakob Nikolaus von Craigher)

Hugo Wolf (1860–1903)
Nachruf  / Nekrolog (Joseph von Eichendorff)
Verborgenheit / Skritost (Eduard Mörike)
In der Frühe / Navsezgodaj (Eduard Mörike)
Auf ein altes Bild / Na stari sliki (Eduard Mörike)
Neue Liebe / Nova ljubezen (Eduard Mörike)
Seufzer / Vzdih (Eduard Mörike)
Wo find‘ ich Trost / Kje našel bom tolažbo (Eduard Mörike)
Gebet / Molitev (Eduard Mörike)

Brez vstopnine

 

Kogojeva dvorana Društva slovenskih skladateljev ob 19:30: KONCERTNI ATELJE

Jan GRIČAR – saksofon
Aleš KLANČAR – trobenta

PROGRAM:

1. Dušan BAVDEK: Passacaglia, Tetris za saksofon in trobento*
2. Nenad FIRŠT: Sassonetto za altovski saksofon
3. Nevile HALL: the lifting and folding brightness, the darkness shattered, the fragment for alto saxophone and trumpet*
4. Marjan MLAKAR: Spev trobentice za trobento*
5. Marc MONNET: Babioles za altovski in tenorski saksofon
6. Matthias PINTSCHER: Shining forth za trobento
7. Petra STRAHOVNIK: Ambivalence za saksofon in trobento*

* krstna izvedba

Brez vstopnine

 

Prulček Bar ob 20:00: Greenday - FourMore

Greenday v Prulčku je namenjen novim upom. Vabimo mlade še neprepoznavne bende z vizijo. Vsak začetek je težak in nastopanje pred publiko je pomembna prelomnica. 

FourMore:
Simon Roguljić - vokal, kitara
Alen Roguljić - back vokal, kitara
Rok Prah - cajon

FourMore predstavlja tri nepredvidljive mladeniče, katerih veselje je, predstaviti se občinstvu na svoj način s skladbami, ki niso nujno iz tega stoletja, a neglede na to so narejena z enkratno energijo, katera poustvarja izgubljena leta generacij, ki so prišle pred nami.

S svojo glasbo želimo pokazati kaj je, in kar bi lahko že bilo. Naš repertoar zaseda cela gora pesmi, in vse to se začne z avtorskimi pesmimi, katere nas popeljejo med teme o srečni ljubezni, nesrečni, med teme v katerih predstavimo svoj pogled na svet, ljudi in odnosu med le temi in vse kar je vmes. Besedila krasijo zvoki dveh kitar in pa zvokov cajona, ki popestri in poživi svet FourMora-a.

Brez vstopnine

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 20:00: Perpetuum Jazzile & OnAir (Nemčija)

Vokal Xtravaganzza 2016
Tridnevni koncertni spektakel ob izidu novega albuma Perpetuum Jazzile

Novembra Perpetuum Jazzile po treh letih napovedujejo izdajo novega, tokrat kar dvojnega studijskega albuma. Ob tem v Gallusovi dvorani pripravljajo nov veliki koncertni spektakel. V treh večerih nas bodo popeljali na glasbeno popotovanje od brezskrbne mladosti do radosti odraščanja in lepot zrelosti popeljali prek zgodb Disneya, Mačka Murija, filmskih in drugih glasbenih uspešnic. Vse največje hite in najnovejše priredbe bodo Perpetuum Jazzile, kot je za njih značilno, izvedli zgolj z vokali, vključno z virtuoznimi vokalnimi tolkali.

Premiero albuma bodo v Perpetuum Jazzile začinili še z eno najbolj svežih in najprodornejših vokalnih skupin ta hip v Evropi - gre za sekstet ONAIR iz Nemčije, ki ga bodo na slovenskih odrih gostili premierno. Izvrstni OnAir se lahko pohvali z zmagami na prestižnih festivalih v danskem Aarhusu 2013, graškem Vokal.Total 2014 ter svetovnem mednarodnem festivalu na Tajvanu 2014, istega leta pa so za svoj album "Moon" prejeli 2 CARA nagradi. Nekaj najvidnejših članov svetovne a cappella špice govori o zasedbi zgolj v presežnikih in jo označujejo za "prihodnost popularne vokalne glasbe". Navdušujoči repertoar OnAir vsebuje nadvse izvirne vokalne priredbe velikanov svetovne glasbe, kot so Sting, U2, Metallica, Rage Against The Machine, Massive Attack in drugih.

Vstopnina: 20, 23, 27, 32, 15 EUR

 

Klub Zoo ob 20:30: Jazz Ponedeljek: Jadranka Juras Jazz Quintet!

Jazz soul live

Zasedba:
Jadranka Juras /vokal
Tomaž Gajšt /trobenta
Robert Jukič /kontrabas
Milan Stanisavljevič /klavir
Gašper Peršl /bobni

Jadranka že leta zaznamuje sodobno slovensko glasbo z napredno svežino in melodijami, ki so skorajda brez izjeme vselej kakovostni presežek. V Zoo-ju bo s kvintetom izvajala material iz prihajajoče nove plošče "Paris Honey".

Brez vstopnine

 

Orto bar ob 21:00: Gorgasm (USA), Rectal Smegma (Nl), NervoChaos (Bra

Vstopnina: 18 € na dan dogodka

 

Galerija ŠKUC od 21:00: Ropotarnica: Jaka Berger - BRGS

"Jaka Berger je eden najdejavnejših, najbolj ustvarjalnih in raznolikih bobnarjev in tolkalcev na naši sceni v zadnjih desetih letih. Svoj prvenec, free jazzovsko ploščo Bas trio z Achillom Succijem in Samom Šalamonom, je izdal leta 2006 pri znani italijanski založbi Splasc(h). Deset let kasneje se je trio ponovno zbral, Berger pa s projektom Tentet slišnega življenjskega toka zaokroža svoje delovanje in gleda v prihodnost. Bil je član tolkalske zasedbe oziroma plemena Strojmachine, sodeloval je z zasedbo Katice, igral v pop zasedbi Balladero in v obujeni kultni Borghesiji, danes pa je stalni član elektro punk rock tria Ludovik Material, ene tistih domačih zasedb, ki so precej dejavne tudi v tujini. Če so to zasedbe, s katerimi Berger vstopa v izrazitejša žanrska okolja in v širšo javnost, pa hkrati od samega začetka kreativno išče in snuje tudi na obrobjih radikalnih glasbenih izrazov. Tako je postopoma zasnoval lasten pristop, zvok in estetiko, s katerimi se kot pomembna figura vpenja v sfero domače eksperimentalne, improvizirane in sodobno jazzovske glasbe. Z Markom Karlovčcem sta zasnovala improvizatorski Radical Improvisation Duo in nastopila na turneji Klubskega maratona, na katero se je Berger kasneje vrnil s svojo večžanrsko zasedbo Sportbilly krši embargo. Berger je bil eden glavnih aktivistov neodvisnega kulturnega centra Sokolski dom v Novem mestu, vodja neodvisne založbe Eat This Productions, ustvarjal je v tolkalskem duu JakaUndKiki, nato pa se je izraziteje posvetil lastnemu ustvarjanju in razvijanju prepariranih, zvočno razširjenih bobnov in tolkal, s katerimi improvizira in izvaja grafično kompozicijo Treatise pokojnega britanskega skladatelja Corneliusa Cardewa. Ustvarja tudi v bolj konceptualno zastavljenem zvočno-performativnem projektu Partija z umetnikom Matejem Stupico. Hkrati se umešča v dve mednarodni zasedbi, dva improvizatorska tria; prvega tvori s pianistko in violinistko Reiko Okudo in finskim basistom Antijem Virtaranto, ki prihajata iz Berlina, drugega s srbsko pianistko Marino Džukljev in domačim basistom Ivom Poderžajem. V hrupnejše zvočne vode vstopa s projekti s strunarjem Vitjo Balžalorskim v duu The B. Bees in z mednarodnimi projekti, ki so vzniknili iz mednarodnega mrežnega festivala sodobne eksperimentalne glasbe Multiversal, v katerega je vpleten tudi organizacijsko. Hkrati ustvarja solistična elektroakustična dela, v katerih zvočno plasti in modulira terenske posnetke različnega izvora, predvsem iz Afrike. V letošnjem letu je prvič izvedel svoje najzahtevnejše delo Tentet slišnega življenskega toka – kompozicija za glasbo, premik in tišino."

Luka Zagoričnik – Odzven 2016

Brez vstopnine

 

Teater, odrske deske, gledališče in drugo...:

 

Cankarjev dom, Klub Lili Novy ob 18:00: Mali plesni simpozij

Mateja Bučar in Vadim Fiškin, v seriji sodobnih plesnih del

Sodelujeta:
Pia Brezavšček
Rok Vevar
povezuje: Renata Salecl

Mateja Bučar že petindvajset let neprekinjeno deluje kot neodvisna koreografinja na slovenski sodobnoplesni sceni. Ko je njeno profesionalno baletno izhodišče trčilo s konceptualnimi in formalnimi možnostmi sodobnega plesa, s katerim se je srečala v tujini in v Plesnem Teatru Ljubljana, je iz plesalke prerasla v koreografinjo. Od takrat nas redno preseneča s samosvojimi, konceptualno in vizualno izčiščenimi uprostorjenji plešočih teles. Telesa v koreografijah Mateje Bučar niso samozadostna v avtonomnem plesnem izrazu, ampak so v dejavnem razmerju s scenografskimi objekti, bodisi fizičnimi bodisi projiciranimi, katerih avtor je navadno njen tako umetniški kot življenjski sopotnik Vadim Fiškin. Tehnologija in scenografija nista nikoli sami sebi namen, ampak sta tesno prepleteni s premišljeno koreografijo, ki ji uspe telo shematizirati tako, da skozi golo formo spregovori kar najbolj obče. Mateja Bučar je umetnica, ki ne podlega diktatu novega.

Vadim Fiškin je za naš prostor posebej pomemben avtor, saj deluje na presečišču med znanostjo (tehniko) in umetnostjo. Je umetnik, ki se pri delu posveča vprašanjem, tesno povezanim z znanstvenim dojemanjem sveta, ki temeljno določa stanje in ravnanje aktualne civilizacije. Diplomiral je na Inštitutu za arhitekturo v Moskvi (1986). Raziskuje odnos med znanostjo, osebno izkušnjo, željo in imaginacijo, med metafiziko in pragmatizmom, med umetnim in resničnim. Umetniku uspe razkriti prefinjene povezave in vzbuditi gledalčevo radovednost, vendar mu ne da dokončnega odgovora na vprašanje o pomenu. Številne instalacije, skulpture, fotografije in risbe na temo geografije, časa, svetlobe, aeronavtike, meteorologije zaznamujejo njegov posebni smisel za humor.

Tokratni Mali plesni simpozij bo predstavil vrhunska umetnika sodobnega plesa, ki delujeta tudi kot tandem. O njunem delu bodo spregovorili – teoretika in kritika sodobnih scenskih umetnosti Pia Brezavšček in Rok Vevar ter filozofinja dr. Renata Salecl, ki ga bo tudi vodila.

vstop prost

 

Šentjakobsko gledališče ob 19:30: Ti nori tenorji, režija Gojmir Lešnjak Gojc, komedija

Ken Ludwig je mednarodno priznan dramatik, čigar besedila so uspešnice na Broadwayu, v Londonskem West Endu in širom po svetu. Mnoga dela so prevedena v več kot dvajset jezikov. "Ti nori tenorji" so ob uprizoritvi v New Yorku dobili oznako " ena redkih dobrih fars še živečega avtorja".

Komedija zmešnjav Ti nori tenorji Kena Ludwiga je vrhunska mojstrsko napisana in spretno prevedena igra, situacijske in besedne komike. Gre za eno najpopularnejših komedij v zadnjih dveh desetletjih.
Vodstvo Opere, osebje prestižnega hotela in mesto Ljubljana pričakujejo prihod enega največjih živečih tenorjev na planetu,Tita Merellija, ki naj bi nocoj pel Otella v ljubljanski Operi. Njegovi oboževalci, ki bodo poskrbeli za dobro počutje umetnika v našem mestu, v prvi vrsti hotelski gospodinjec, hči direktorja Opere, predsednica sveta Opere in sopranistka Diana, si želijo bližnjega srečanja z njim, še preden bo zvečer stopil na oderske deske. Direktor opere pa nestrpno pričakuje odrešenika in rešitelja zavožene sezone, saj finančni zalogaj gostovanja zvezdnika presega vse razumne meje. Vendar razprodana dvorana kaže na modro odločitev. Toda stvari niso tako enostavne, kot so videti na prvi pogled! 

Tito Merelli je, kot se za zvezdo njegovega kova spodobi,  zelo muhast in svojeglav. Njegova zamuda botruje paniki in postavi pod vprašaj izvedbo razprodane predstave Otella. Njegova ljubosumna žena,  ki potuje z njim, nima kaj dosti od moža, saj ni več kos zvezdnikovemu sprenevedanju. Ob njej si želijo Titove pozornosti še tri malo prej omenjene hotnice in nastavljače, direktorjeva hči Maggie, sopranistka Diana in predsednica sveta opere madam Julija, da o hoteljskem gospodinjcu sploh ne izgubljamo besed. Kdo bo pri tem uspešen, če se Tito končno pojavi?

Direktor Saunders, prototip sodobnega slovenskega manegerja, prepozna v svojim pomočniku Maxu pravega odrešenika in rešitev zagate. Kaj res?

A nič ni bol pomembno kot to, da rakci z majonezo ne bodo šli v nič. Če bodo roza, jih dobi občinstvo, če bodo zeleni pa odrski delavci gledališča!

Za lažje razumevanje povedanega priporočamo ogled igre Ti nori tenorji!

Gojmir Lešnjak Gojc, režiser

Vstopnina: Od 5 EUR dalje

 

Slovensko mladinsko gledališče od 20:00: Naše nasilje in vaše nasilje

Režija: Oliver Frljić

Igrajo: Barbara Babačić k. g., Daša Doberšek, Uroš Kaurin, Dean Krivačić, Jerko Marčić, Nika Mišković, Draga Potočnjak, Matej Recer, Blaž Šef

Predstava Naše nasilje in vaše nasilje opazuje Evropo, ki jo je – kako naivno – presenetila begunska kriza, Evropo, ki brez pomislekov pozablja na svojo kolonialno preteklost, medtem ko zapira meje tisočim, ki bežijo prav pred posledicami evropske in ameriške politike.

Vstopnina: Od 7 EUR naprej

 

Mini teater ob 20:00: Zapiranje ljubezni

Kaj se zgodi, ko zaljubljenost mine in ljubezen izgine? Kaj narediti, ko dve osebi nista več za skupaj? Ko ne moreta ali ne želita biti več v odnosu? Zapiranje ljubezni je konec zgodbe. Zgodbe o paru, ki poskuša končati in zapreti skupno zgodbo. Odlična igralca Pia Zemljič in Marko Mandić, par tudi izza odra, bosta na odru zaključevala svoj ljubezenski in partnerski odnos. Ženeta ju bes in skrajna sila, da se razideta. Lika, ki skozi jezik in gibanje med seboj gradita bodečo žico iz besed, se bosta poskusila rešiti iz vrtinca, v katerega ju je potegnilo in v katerega vlečeta drug drugega.
Čakata nas dva monologa, ki se medsebojno ne moreta prekiniti. Dva ločena toka besed, ki ne bi prenehale teči, če se ne bi nenadoma pojavili otroci. 'Globoko v sebi čutim, da gre za plesno predstavo,' je rekel avtor besedila Pascal Rambert. In na neki način to ples tudi je - duševni ples, ki na plano prinaša tisto nevidno gibanje duše. In tudi živcev.
Vemo, da se ljubezenska zgodba redko konča mirno. Nasprotno, ko ženska in moški označita začetek konca, je skoraj gotovo, da bo izbruhnilo nasilje. Beseda celo ni dovolj močna, da bi lahko izrazila vse verbalne eksekucije, s katerimi bosta partnerja podvrgla drug drugega. Iz izkušnje vemo, da se ljudje takrat ne prenašajo, niti so pripravljeni oproščati. Kontakt z drugim se zdi kot živa rana, strašno brezno, pretresenost, ki osebo pripelje do tega, da bo eksplodirala, da je konstantno izven sebe, brez možnosti vrnitve. 

 

Kino Šiška ob 20:00: Metamorfoze 3º: Retorika (ponovitev predstave)

Bara Kolenc in Atej Tutta: METAMORFOZE 3º: RETORIKA

Premiera: Katedrala, Kino Šiška center urbane kulture, Ljubljana, 10. 9. 2015, 20.00

Mednarodna premiera: 53. Theatertreffen, Berliner Festspiele, Berlin, 18. 5. 2016

Ko je človek odprl usta, je obmolknil. Ko je spregovoril, se je zlagal. Ko je prisegel, je beseda postala dejanje. Ko je ponovil, je verjel. Ko je podvomil, je izgubil glas.

Predstava Metamorfoze 3º: Retorika razgrinja mehanizme politične, pravne in medijske retorike preko konstrukcije ikone dr. Love Prenner, visoko moralne in politično sporne odvetnice, ki je delovala v času povojne Jugoslavije. Ikona Love Prenner je danes nosilka vprašanja o (ne)možnosti Evrope.

Projekt Metamorfoze 3: Retorika se ukvarja s poljem jezika in komunikacije. V to polje vstopa skozi raziskavo, premislek in umetniško artikulacijo specifične veščine, ki jo je že Aristotel poimenoval umetnost prepričevanja.Predstava je tretja v seriji Metamorfoze 1º-5º, večletnega modularnega projekta, v okviru katerega poleg predstav nastajajo tudi drugi umetniški in teoretski formati.

Vstopnina: 12 € na dan predstave

 

Galerija Instituta "Jožef Stefan" ob 18:00: Mito Gegič, likovna razstava

S posebej zasnovanimi slikami lova, ki le na prvi pogled delujejo domačijsko, ter s posebnim odnosom do divjih živali in lova slikar Mito Gegič z različno zastavljenimi cikli podob sebi in gledalcem zastavlja ontološka vprašanja o statusu slike in o moči likovne govorice.

Brez vstopnine

 

Desni atrij, Mestna hiša ob 18:00: Od idej do mesta, arhitekturna razstava

RAZSTAVA ODSEKA ZA PROSTORSKE IN IZVEDBENE AKTE IN PRENOVO
ODDELKA ZA UREJANJE PROSTORA MU MOL
Desni atrij Mestne hiše, 7. - 18.11.2016

Razstava prikazuje izbor ter obenem proces iskanja primernih urbanističnih rešitev za nekatere ljubljanske predele, ki jih morda že kmalu čaka dejanska preobrazba. Različice pogledov na urbani razvoj predelov so skozi dialog med pogumnimi naložbeniki, domiselnimi arhitekti in Mestno občino Ljubljana nastajale v pravkar izzvenelih letih.

Mestna občina Ljubljana k pripravi občinskih podrobnih prostorskih načrtov za najrazličnejše ureditve, od stanovanjskih do denimo proizvodnih, praviloma pristopa z izdelavo variantnih rešitev urbanistične ureditve obravnavanega območja. V določenih, nekoliko manj pogostih primerih so izvedeni tudi urbanistični natečaji. Namen variantnih rešitev je skozi časovno in finančno sprejemljiv način pridobiti nekaj kvalitetnih predlogov ureditve prostora.

Variantne rešitve najpogosteje izdelajo tri različne avtorske skupine arhitektov in njihovih sodelavcev. Skupine za izdelavo variantnih rešitev dogovorno določita investitor in Mestna občina Ljubljana.

Usmeritev oziroma podlaga za pripravo variantnih rešitev so kvalitetno pripravljena investicijska namera, prikaz stanja prostora ter različne strokovne podlage, ki se jih v konkretnih primerih že v zgodnji fazi prepozna kot smiselne ali celo nujne, da bi izbrana rešitev lahko uspešno, brez večjih odklonov prestala tudi kasnejšo izdelavo prostorskega akta. Vse skupaj sestavlja gradivo za pripravo variantnih rešitev, ki ga prejmejo izdelovalci. Čas izdelave je izdelovalcem različno odmerjen - v oziru na zahtevnost naloge.

Izdelane variantne rešitve izdelovalci predstavijo komisiji za izbor najprimernejše rešitve. Komisija je sestavljena iz predstavnikov investitorjev in Mestne občine Ljubljana, občasno pa priskočijo s specifičnimi znanji na pomoč tudi zunanji strokovnjaki. Izbrani kriteriji so usmerjajo izbor najprimernejše rešitve.

Izbrana variantna rešitev, neredko se pripravi tudi sintezna rešitev, ki je splet dveh ali več variantnih rešitev, je podlaga pripravi prostorskega akta, na osnovi katerega investitorji kasneje prostor izgradijo in predajo v uporabo.

Izkušnja Mestne občine Ljubljana v zvezi s pripravo variantnih rešitev je zelo dobra. Vseskozi pa poteka razmislek, kako pripravo in izbor rešitev še izboljšati – s kvalitetnimi podlagami, z vključitvijo strokovno prekaljenih izdelovalcev in s premišljenim izborom najboljše.

Brez vstopnine

 

Knjižnica Prežihov Voranc ob 18:00: Razstava slušateljev Slikarskega ateljeja

Želja po ustanovitvi Slikarskega ateljeja se je izoblikovala po mojem večletnem slikarskem delu in poučevanju na zasebnih šolah risanja in slikanja. Spodbudo mi je dal predvsem uspeh mojih tečajnikov na sprejemnih izpitih in dober odziv slušateljev na moje pedagoško delo, tako otrok, mladostnikov kot tudi odraslih. Največje priznanje mojemu pedagoškemu delu so tečajniki, s katerimi že vrsto let skupaj gradimo poseben značaj slikarske šole, kakršnega ima med podobnimi šolami prav Slikarski atelje.

Naše skupno delo torej odseva tudi na tokratni razstavi slušateljev Slikarskega ateljeja v Knjižnici Prežihovega Voranca.

Sodelujoči na razstavi: Janez Ilnikar, Vandana Cankar, Irena Popovič, Dora Černe, Andrej Černe, Irena Jesnovec, Vesna Marinič Sussinger, Urša Fležar, Dragan Radolović, Lidija Canič Gabrovšek, Sebastjan Adlešič, Barbara Reneja Pečkaj, Tatjana Grča, Petra Rupar, Julijana Zucchiati Godina, Polona Hanžek Novak, Slobodan Milojević, Maša Žličar, Valentina Pejović, Monika Pepelnjak, Andrej Kogovšek, Tina Šprajc, Špela Brezavšček

Brez vstopnine

Kino Šiška ob 19:00: DRUGAČNI SVETOVI
Lana Bregar / Jaka Bulc / Dejan Clement / Mia Ćuk / Vedad Divović / Ibro Hasanović / Sanja Knežević Jovanović / Andrea Palašti / Tina Umer
Skupinska razstava Drugačni svetovi predstavlja devet uveljavljajočih se fotografov mlajše generacije z območja zahodnega Balkana, ki so bili izbrani na Photonovem natečaju. Njihova aktualna produkcija ponuja vpogled v najnovejše tendence sodobne fotografije v širši regiji.
Z letošnjo že četrto edicijo natečaja in skupinske razstave Drugačni svetovi Photon uspešno nadaljuje z iniciativo Mlada sodobna fotografija, ki spodbuja, vrednoti in predstavlja dogajanje med mlajšimi generacijami (do 35. let) fotografskih in likovnih ustvarjalcev. Vodilo natečaja ostaja ideja o drugačnosti, raznolikosti in kritični misli.
Razstava nima predpisane teme, ampak predstavlja izrazito raznovrstna dela, tako v avtorskih izrazih kot v mnogoterosti fotografskih praks in tehnik. Med drugim so to dolgoročni konceptualni projekti, dokumentarno zasledovanje in ustvarjanje zgodb, stvarnih ali fiktivnih, apropriacija najdenih fotografij in sistematično ustvarjanje arhiva. Po vsebinski plati pa prav vsa dela, bodisi s pogledom navzven, v svoje neposredno okolje, bodisi z usmeritvijo navznoter, v lastni notranji svet, predstavljajo svojstven pogled na trenutno družbeno stvarnost in samorefleksijo avtorjeve oziroma avtoričine pozicije v njej.
V toku žiriranja se je bilo zanimivo soočiti z dejstvom, da je imela večina izmed prijavljenih del močno povezavo z aktualno družbeno stvarnostjo. To morda izvira iz dogodkov bližnje preteklosti, kar je mnoge avtorje napeljalo na to, da ne samo reflektirajo, ampak skušajo tudi vplivati na lastno družbo. – István Virágvölgyi
Glede na raznovrstnost prispelega materiala je le težko govoriti o regionalnih posebnostih. Med drugim najdemo kritično ukvarjanje z zgodovino, ki se velikokrat razvije in poveže v etnološke študije, eksperimentiranje z vzorci, površino in abstrahiranjem upodobljenega, snapshot estetiko in dokumentarne pristope. Nedvomno pa gre za pogled mlajše generacije, ki jo zanima predvsem širjenje polja fotografije. – Lara Plavčak
Razstava je razdeljena med dve sosednji prizorišči: Kino Šiška in Photon – Center za sodobno fotografijo. Avtorje je izbrala mednarodna žirija v sestavi: Sophia Greiff (FotoDoks, München) Jasna Jernejšek (Photon – Center za sodobno fotografijo, Ljubljana), Lara Plavčak (Kino Šiška, Ljubljana) in István Virágvölgyi (Robert Capa Center, Budimpešta).
Odpiralni časi:
Photon: ponedeljek - petek: od 12. - 18. ure
Kino Šiška: ponedeljek - nedelja: od 12. - 23. ure

 

KOŽ ob 18:00: Dr. Matjaž Lunaček : O Arthuru Rimbaudu, predavanje

K velikemu francoskemu pesniku, se v zbirki kratkih esejev Telovadci nad prepadom, leta 2014 nominirani za Rožančevo nagrado za esejistiko, vedno znova vrača tudi psihoanalitik dr. Matjaž Lunaček. Dr. Matjaž Lunaček je eden vodilnih psihiatrov pri nas, ki psihoanalizo aplicira tudi na literaturo in pedagogiko.

Rimbaudove pesmi bo bral Tomaž Lapajne Dekleva.

Brez vstopnine

 

Knjižnica Jožeta Mazovca (bralnica) ob 19:00: Ifigenija Simonović, pogovorni večer

Ifigenija Simonović je pisateljica, pesnica, esejistka in lončarka. Za zbirko esejev Konci in kraji je prejela Rožančevo nagrado. Zbrala in uredila je poezijo Vitomila Zupana Pesmi iz zapora in Pesmi s prostosti ter bila sourednica njegove biografije Važno je priti na grič. Pogovor bo vodila Mateja Hana Hočevar.

Brez vstopnine

 

Trubarjeva hiša literature ob 19:00: Angel v soseski – Kristin Steinsdóttir

Pogovor ob knjigi Angel s soseski bo povezovala Breda Biščak, v njem pa bosta sodelovali še prevajalki Kristina Jurkovič in Tadeja Habicht.

Dogodek organizira založba Malinc.

 

Pritličje ob 19:00: Prekariat: Taksisti proti Uberju

Na okrogli mizi, ki jo skupaj s Pritličjem organizira Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, bomo razpravljali o podjetju Uber, t.i. delitveni ekonomiji (sharing economy) in njenih posledicah na položaj in delo taksistov.
Z nami bodo:
- David Švarc iz Svobodnega sindikata, ki bo spregovoril o svojih izkušnjah pri povezovanju in organiziranju taksistov,
- Mario Anzinović, taksist in
- Peter Frankl, direktor in glavni urednik Financ.
Uber je eden najmočnejših tehnoloških startupov, ki deluje od leta 2009. S pomočjo mobilne aplikacije poveže iskalce s ponudniki prevoza, pri tem pa obide ustaljena pravila in zakone taksi služb. V grobem velja, da lahko Uber voznik postane vsak, ki ima avto, čas in željo po zaslužku, Uber si od vsakega plačila za vožnjo vzame 20% delež, preostanek nakaže vozniku.
***
Prekarno delo ni dolgotrajno, ne predstavlja stabilne oblike zaposlitve, zaslužek pa ne zagotavlja dostojnega preživetja. Gre za delo, ki delavcu, t. i. prekarcu, ne zagotavlja delovnopravnega varstva, pogosto umanjka socialna varnost, ob enem pa njegov navadno fleksibilen delavnik zaznamujejo tudi preobremenjenost in nepredvidljivi dohodki. Status prekarnega delavca lahko pripišemo vsem, ki so se znašli nekje med brezposelnostjo in pogodbo za nedoločen čas. Med drugim gre za osebe, ki opravljajo delo na podlagi civilnih pogodb (avtorske pogodbe, podjemno delo), delajo na črno, s skrajšanim delovnim časom, opravljajo študentsko delo, agencijsko delo ali so samozaposlene (s.p.).

 

 

Bežeče sličice!!!

 

Slovenska kinoteka:

18:00 Večer SFA: Filmske scenografije Dušana Milavca

Pokrajina Št.2, Vinko Möderndorfer, Slovenija, 2007, 35mm, 1.85, barvni, 90'

Vlomilca Sergej in Polde ukradeta dragoceno sliko »Pokrajina Št.2«. Sergej po naključju ukrade tudi skrivnostni dokument iz konca 2. svetovne vojne. Inštruktor prevzame izsleditev ukradne slike in dokumenta, kar sproži diabolični mehanizem preteklosti.
Projekcijo filma bo uvedel pogovor z Dušanom Milavcem.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS

20:00 In memoriam: Tarik Akan

Pot (Yol), Serif Gören, Yilmaz Güney, Turčija/Švica, 1982, 35mm, barvni, 114', sp

Skozi zgodbe petih zapornikov, ki imajo med enotedenskim dopustom težave pri prilagajanju na zunanje življenje, je prikazana v spone tradicije vpeta Turčija, njeni ljudje in oblast. Med snemanjem filma je bil Yilmaz Güney v zaporu, kjer je spisal nadroben scenarij in v zaporniški celici odigral nekatere prizore, Serif Gören pa je film zrežiral po njegovih natančnih navodilih. Ko je Güney prebegnil v Švico, je s seboj odnesel negativ filma in ga tam zmontiral. Dobitnik zlate palme in nagrade FIPRESCI v Cannesu 1982.

 

Kinodvor:

17:00 Negovalka (Domácí Péče), Slávek Horák, Češka / Slovaška, 2015, DCP, 92'

Grenko-sladka komična drama Negovalka se najpomembnejših življenjskih vprašanj loteva v lahkotnem slogu češke podeželske komedije. Film je prejel nagrado za najboljšo igralko na festivalu v Karlovih Varih.

19:00 Naš vsakdan (Naša svakodnevna priča), Ines Tanović, Bosna in Hercegovina / Slovenija / Hrvaška, 2015, DCP, 93'

Filmska sevdalinka Ines Tanović (omnibus Neke druge zgodbe) je presunljiv in čustveno pristen, toda hkrati umirjen, humoren in realističen portret sarajevske meščanske družine v tranzicijski družbi. Kandidat Bosne in Hercegovine za oskarja v kategoriji najboljši tujejezični film se ponaša z odlično igralsko zasedbo z različnih koncev nekdanje Jugoslavije. 

21:00 1001 noč: Začaran (As Mil e Uma Noites: Volume 3, O Encantado), Miguel Gomes, Portugalska / Francija / Nemčija / Švica, 2015, DCP, 125'

Portugalski auteur Miguel Gomes (Tabu) je z monumentalno trilogijo 1001 noč (Nemiren, Obupan, Začaran) po navdihu duha in strukture Šeherezadinih pripovedk stkal alegorično in aktualno politično tapiserijo sodobne Portugalske v primežu »politike zategovanja pasu«.

 

Komuna:

18:00 Slavno neslavna Florence (Florence Foster Jenkins), Nicholas Martin, Velika Britanija, biografska komična drama

20:00 Pr'Hostar, Luka Marčetić, Slovenija, komedija

21:45 Pr'Hostar, Luka Marčetić, Slovenija, komedija