I.  GLASBA

ne-meta

Hostel Celica // 20.00 // Sozvočja sveta: Chris Eckman

Chris Eckman je kantavtor z alkimistovim dotikom. To je izkazal kot nekdanja gonilna sila seattelskega rock-folk benda The Walkabouts in z uspešno solistično kariero, v kateri je nanizal šest albumov. Njegove skladbe snemajo glasbena imena, kot so Townes Van Zandt, Steve Wynn, Willard Grant Conspiracy  in drugi, predzadnji album, strnjeni in presunljivi Where the Spirit Rests, pa je leta 2021 prejel prestižno nagrado nemških kritikov plošč (Preis der Deutschen Schallplattenkritik). Tri leta in pol pozneje se vrača z izdajo The Land We Knew the Best in novimi zgodbami. 

Cukrarna // 20.00 // SOUND EXPLICIT 2025: LUNA NULLA, MILKO LAZAR, JULIEN DESPREZ

LUNA NULLA - Luna Brinovar – Nulla je predstavnica mlajše generacije slovenskih didžejk in ena izmed prodornejših producentk eksperimentalnega elektra. Kot didžejka je začela z nastopanjem leta 2016 ter od takrat nastopala v vseh pomembnejših slovenskih klubih in festivalih elektronske glasbe. Kot gostujoča umetnica je sodelovala na festivalu radikalnih teles Spider in mednarodnem feminističnem in kvirovskem festivalu Rdeče zore.

MILKO LAZAR je skladatelj in multiinstrumentalist. Po končani srednji glasbeni šoli je študiral jazz in klasični klavir in saksofon na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo metnost v Grazu (Avstrija) in čembalo (baročna glasba) na Kraljevem konservatoriju v Den Haagu (Nizozemska). Petnajst let je redno deloval v Big Bandu RTV Slovenija kot prvi alt saksofonist in solist, dirigent in skladatelj.

JULIEN DESPREZ je francoski kitarist, ki je s svojim delom z nogami na pedalih za efekte in navdihom pri tapkanju razvil edinstveno tehniko igranja. Na ta način je presegel meje kitare in ustvaril nov instrument, ki se meša z bobnarsko garnituro ali človeškimi orglami - nenehno razvijajoči se instrument, ki presega instrumentalno prakso in vzbuja ples.

ne-Ljubljana

MKNŽ, Ilirska Bistrica // 21.00 // SPIRITUAL LAW (AT: hc punk) + PHIZ (NEM: hc punk) + LUMPEN (ŠPA: hc punk)

Avstrijci 𝗦𝗣𝗜𝗥𝗜𝗧𝗨𝗔𝗟 𝗟𝗔𝗪 se v Slovenijo vračajo po dobrem letu, nazadnje so si oder delili z Scoop. Igrajo hitr, umazan, agresiven HC punk. Za oboževalce skupin, kot so SPY, DISCHARGE ali THE FLEX!

𝗣𝗛𝗜𝗭 je band iz Düsseldorfa, ki HC punk združuje z atmosferičnimi, psihodeličnimi vplivi. Od leta 2021 so izdali že tri EPje - Demo, Jigsaw Feeling in Heaven’s Gate. Njihov zvok spominja na Black Flag, Danzig, Negative Approach, z dodatkom reverba in eksperimentalnih odtenkov.

𝗟𝗨𝗠𝗣𝗘𝗡 je energičen hardcore band, večinoma sestavljen iz Kolumbijskih punxov, ki trenutno v Barceloni. Njihove izdaje so iz leta v leta boljše in poslušalca pustijo odprtih ust. So eden izmed bolj prepoznavnih bandov na španski underground sceni. Energično, surovo, kaotično.

II.  DRUGO

metametameta

Jalla Jalla // 17.00 // razstava 

V Jallo prihajata Buba in Sava, umetnika iz Novega Sada z razstavo "Kolaž iz ponve" in kultno novosadsko likovno delavnico "Pivo in flomasterji"!

Program:

17.00 Likovna delavnica/druženje "Pivo in flomasterji"

20.00 Otvoritev razstave

20.30 Sitotisk v živo. Na vaše ali naše blago tiskamo Bubina in Savina dela.

Buba (Ljubica Stojanović) in Sava (Sava Kuzmanović) enkrat tedensko skupaj rišeta že kar nekaj let. Buba, akademsko podkovana, Sava sploh nepodkovan, različnih stilov in risarskih pristopov, stopata tokrat korak dlje po poti medija s katerim sta se do sedaj le sporadično ukvarjala. H kolažu sta pristopala resno in hkrati neresno. Konceptualno, pač skrajno kaotično in razpršeno. To je izhodišče tega. Kolaž iz ponve? Nemogoče.

ne-meta

Kino Šiška // 20.00 // Čipka, prvo tkanje: lok

Večletni mednarodni interdisciplinarni projekt, ki nosi naslov po okrasni, luknjičasti tkanini iz sukanca, ki kot simbol povezanosti in občutljivosti prepleta tehniko z zgodovinsko dediščino. V tej zasnovi se srečata sodobni ples in glasba, ki temeljita na soavtorstvu, izmenjavi in ustvarjalni natančnosti.

Projekt je nastal na presečišču sodobnega plesa in glasbe, ki sta za gonilno silo vzela procesualnost in kolektivnost. Predstava Čipka tke avtonomne, a povezane vzorce; kjer telo iz zvok vzpostavljata gibanje, ki presega meje žanrskega in postajata živa tekstura čustev, ritma in prostora. Ustvarjalci pristopajo k procesu kot k vezenju: počasi, natančno in s spoštovanjem do vsakega detajla. Predstava nastaja postopoma, a končne oblike ne določa vnaprej. Živa forma, ki nastaja direktno pred očmi gledalca – vsi ustvarjalci skupaj krojijo avtonomne lastne vzorce, od plesnih tehnik in tehničnega znanja do osebnega etosa in lastnega kulturnega ozadja. Postopoma se jim približajo novi ustvarjalci, ki posežejo v obstoječo formo in spremenijo obliko čipke.

III.  KINOKINOKINO

Kinodvor 

Dvorana // 16.00 // Seks

Dag Johan Haugerud / Norveška / 2024 / 118 min / norveščina

V prvem delu ohlapno povezane trilogije norveškega režiserja Daga Johana Haugeruda (Seks, Ljubezen, Sanje) intimni pogovor med dvema moškima sproži duhovit in osvežujoče odkrit premislek o spolnosti in spolnih vlogah v sodobni družbi.

Dvorana // 18.30 // Modrost sreče

Barbara Miller, Philip Delaquis / Švica / 2024 / 90 min / angleščina

Dalajlama ob svoji devetdesetletnici z nami deli brezčasne modrosti o doseganju notranjega miru in sreče ter nam ponuja praktične nasvete za spopadanje z izzivi 21. stoletja. Film je produciral Richard Gere.

Dvorana // 20.30 // Sanje

Dag Johan Haugerud / Norveška / 2025 / 110 min / norveščina

Seks, Ljubezen in Sanje – ne nujno v tem vrstnem redu – so poglavja v ohlapno povezani trilogiji o sodobnih razmerjih norveškega romanopisca in režiserja Daga Johana Haugeruda. Sanje, tankočuten in duhovit razmislek o ljubezenskem (in umetniškem) prebujenju mladega dekleta, so režiserju prinesle glavno nagrado na Berlinalu. 

Kinoteka

Dvorana Silvana Furlana // 19.00 // O hrvaškem eksperimentalnem filmu: Geffovska faza

»V knjigi O eksperimentalnem filmu so zbrana besedila, objavljena med letoma 1968 in 2019, s katerimi sem poskušal razumeti, kaj določa eksperimentalni film, kakšno funkcijo ima v kulturi in v katerem kulturnem kontekstu se pojavlja. Preizkušal sem tudi modele interpretacijskega pristopa k posameznim eksperimentalnim filmom in opusom posameznih avtorjev, z zgodovinskimi pregledi pa sem si prizadeval opozoriti javnost na obstoj tega področja in njegov razvoj. Spremljevalni program vsebuje najbolj provokativne filme iz pionirskega, geffovskega obdobja 60. let prejšnjega stoletja.« – Hrvoje Turković V sodelovanju s Hrvaško filmsko zvezo in Kino klubom Split. Program je kuriral Hrvoje Turković, ki bo pred projekcijo predstavil svojo knjigo O eksperimentalnem filmu. Predstavitev bo potekala v hrvaškem jeziku. 

Dvorana Silvana Furlana // 21.00 // Ali je bilo kaj avantgardnega?

Med letoma 2013 in 2023 je Slovenska kinoteka ohranila in digitalizirala 179 kratkih filmov, nastalih v obdobju socializma (1945–1991), vendar pretežno zunaj takrat prevladujoče državne produkcije. Te filme danes z zamudo prepoznavamo kot eksperimentalne in kot pomemben, inovativen del slovenske filmske dediščine, ki je danes po dolgem času ponovno viden. Naslov si film izposoja pri članku Silvana Furlana, pokojnega direktorja Kinoteke, ki velja za pionirja raziskav zgodovine slovenskega avantgardnega filma. Produkcija filma Ali je bilo kaj avantgardnega? je radikalno pospešila prizadevanja po ohranitvi, digitaliziranju in restavriranju tega segmenta slovenske kinematografije.

PLAC // 20.00 // Quo vadis, Aida?

Vojna drama režiserke Jasmile Žbanić je bila posneta po knjigi Hasana Nuhanovića z naslovom Under the UN flag in je zaradi svojega surovega in kritičnega narativa prejela številne mednarodne nagrade. Žbanić pogumno spregovori o Srebreniškem juliju 1995 skozi oči Aide, učiteljice in prevajalke pri Združenih narodih. Ta se ob srbski okupaciji Srebrenice bori za svojo družino, pri tem pa kot neposredna opazovalka vojaških načrtov na ramenih nosi ogromno breme. Film govori o dneh genocida več kot 8.000-ih bošnjaških moških in dečkov in pod drobnogled postavi mednarodno zaščito, ki v tej tragediji svoje dolžnosti ni dosledno opravila. Film se ukvarja s tragičnim obdobjem jugoslovanskih devetdesetih, o katerih ne spregovorimo pogosto, a kot nedaljna preteklost v nas zbujajo marsikatero vprašanje.