mestni napovednik

Ljubljanski grad, Hribarjeva dvorana ob 20.00
Balladero
Dominik Bagola Balladero, klavir in vokal
Boštjan Gradišek, bobni
Jernej Kržič, bas kitara
Martin Lunder, električna kitara
Amadej Herzog, harmonika

____ Gledališče

Plesni Teater Ljubljana ob 17.00
N. Manojlović, A. Rozman Roza: Povodni mož Ambrož
Ambrož živi v svetu, v katerem ni nobenih strojev, nobenih tovarn in nobenih trgovin. Vse, kar potrebuje, raste in plava v njegovem jezeru. Da mu ni preveč dolgčas, nagaja ribičem in se igra z vodnimi živalmi in predmeti, ki jih v njegovo jezero vržejo kopenski ljudje. Ko pa v jezero pade čevelj, ki je drugačen od tistega, ki že leži na dnu jezera, se Ambrož naenkrat spomni, da sta mu starša, preden sta ga zapustila in odšla v toplejše vode, naročila, da si mora nujno poiskat ženo, saj se sicer njihov rod ne bo nadaljeval. A kje naj jo najde? Povodnih ljudi je namreč veliko manj kot kopenskih in Ambrož ne pozna niti ene same povodne žene. Zato se odpravi na kopno, kjer pa je svet zelo drugačen. Tamkajšnji ljudje nosijo obleke, namesto vode pijejo čudne tekočine in počnejo Ambrožu povsem nerazumljive reči. Da se ga ne bi bali, se mora zavit v njihove obleke in se delat, da je eden od njih. A tudi tak se ne upa približati nobeni kopenski ženi. Dokler ga ena ne prosi, da bi ji odmašil odtok, skozi katerega spušča vso nesnago iz svoje hiše naravnost v reko. Ambrožu se to ne zdi prav, a če se ji hoče prikupit, mu ne ostane drugega, kot da ji pomaga. Ko pa se potopi v reko, da bi odmašil odtok, spozna nekoga, ki se z njegovo pomočjo pri zastrupljanju reke nikakor ne strinja.
6 €

Šentjakobski oder LGL ob 17.00
Moj dedek je bil češnjevo drevo | Zgodba o družinskih vezeh, medgeneracijskih stikih, življenju in minevanju nas spominja na to, da so čudeži blizu, če le odpremo srce. Čudenje, radovednost in otroška iskrenost se lahko najdejo v vseh generacijah in tudi v samem dihu češnjevega drevesa.
Delo Moj dedek je bil češnjevo drevo italijanske avtorice Angele Nanetti je bilo prevedeno v kot 23 jezikov in je prejelo literarnih nagrad. Z metaforo o češnjevem drevesu, ki je bilo posajeno ob rojstvu njegove mame, zdaj odrasli Toni pripoveduje tankočutno zgodbo o življenju. Stare fotografije obudijo podobe njegovega otroštva in spomine na najlepša poletja, ki jih je preživljal z nenavadnim dedkom, s katerim sta uganjala norčije, plezala po drevesih in prijateljevala z gosmi. Na čas njune globoke povezanosti, ko ga je dedek seznanjal z lepotami narave in življenja ter z njuno cikličnostjo in skrivnostnostjo. Skozi otroški pogled se vrstijo duhovite in srčne prigode vseh razsežnosti, ki nežno razpirajo tudi težjo plat sveta in paleto čustev, ki jih ta s seboj prinaša.
5 €

SNG Drama Ljubljana ob 19.00
Goran Vojnović: Figa
Figa, tretji v vrsti izjemno uspešnih in nagrajevanih romanov Gorana Vojnovića, obravnava širok razpon tem, ki ponujajo kompleksen vpogled v zgodovinske in družbene okoliščine življenja več generacij družine, živeče na kulturno in politično prepišnem Balkanu. Leitmotiv in sprožilec zgodbe je izguba: Jadran ob dedkovi smrti in sumu samomora začuti potrebo po temeljitejšem raziskovanju družinske zgodovine, po osmišljanju in prevrednotenju spominov ter lastne benigne sedanjosti. Roman – napisan v izrazito bogatem jeziku, ki prehaja od sočnega jugoslovanskega besednjaka do skoraj filozofsko-poetičnih molovskih tonov – tako razgalja Safetov izbris iz registra stalnega prebivalstva Slovenije, Janino demenco in Aleksandrovo spopadanje z izgubo žene, Vesnino soočanje z moževim nenadnim odhodom, Jadranov konformizem in izgubljene ideale, Anjin privilegirani družinski pedigre itn. Glavna silnica, ki naelektruje fragmentarno strukturo – s preskoki v času in prostoru, ki geografsko sežejo vse do Egipta, časovno pa do obdobja pred drugo svetovno vojno –, pa je ljubezen. Tako je Figa tudi zgodba o (ljubezenskih) odnosih, o podedovanih strahovih in hrepenenjih.
10, 16, 18, 20 EUR

Mestni muzej Ljubljana ob 18.00
Panjske končnice | Predavanje dr. Bojane Rogelj Škafar, kustosinje svétnice iz Slovenskega etnografskega muzeja
Ljudska umetnost kot zgodovinski vir ali kaj nam danes o življenju (in političnih razmerah) 19. stoletja povedo poslikave na panjskih končnicah.  

Atrij ZRC ob 19.00
Krik ljudstva – 150 let pariške komune | pogovor ob izidu slovenskega prevoda stripa Krik ljudstva
V pogovoru, ki ga bo povezovala filozofinja Lea Kuhar, bodo sodelovali še sociolog in politični teoretik Tomaž Mastnak, Uroš Mikanovič iz kolektiva Rdeča pesa ter dr. Peter Stanković s Fakultete za družbene vede.
Pogovor bo pospremil nastop ženskega pevskega zbora Kombinat.
Pogovor bo mogoče v živo spremljati tudi na YouTube kanalu ZRC oziroma na tej povezavi: https://youtu.be/9Mp9VaSx3dQ
Trubarjeva hiša literature & Mestna knjižnica Ljubljana ob 19.00
Ljudje migriramo, se selimo, premikamo, nikakor nismo na miru. A nenehno, četudi je z nami od čistega začetka, na ta vidik človeštva pozabljamo ali pa mu pripisujemo status izrednosti, odmika od normalnega stanja. Migracije za sabo nepreklicno potegnejo tudi prespraševanje lastne identitete in iskanje odgovora na vprašanje: Kdo sem? ter ukvarjanje z večplastnostjo identitete z vidika nacionalnosti, etničnosti in drugih prostorsko utemeljenih občutkov pripadanj. V pogovoru s kulturno antropologinjo Tino Ivnik in nemcistko, sociologinjo ter recitatorko Sandro Antić bomo govorili o različnih oblikah identitet, ki se vežejo na ljudi, ki zapustijo rojstno državo, ter si dom ustvarijo drugod. Dotaknili pa se bomo tudi vprašanja, kako migracije razumejo njihovi potomci.
Sogovornici: Tina Ivnik (Filozofska fakulteta) in Sandra Antić. Moderira: Urška Purg.
Tudi stream na https://www.facebook.com/trubarjevahisa.literature

Kranj, TrainStation SubArt ob 20.00
NOise Cirkus
NOise Cirkus je sodobna glasbeno – cirkuška, improvizirana predstava, ki uporablja lastnosti in filozofijo noise glasbe in jih prevaja v odrski in cirkuški jezik skozi raziskovanje človeške izkušnje, umeščene v prostor zavrženih predmetov a.k.a smeti. Ustvarjalci predstave zagovarjamo, da lahko »noisersko« razmišljanje prenesemo tudi na cirkus in mogoče s podobnim eksperimentiranjem osvobajamo žanr ter najdemo možne nove poti, po katerih bi ga lahko razvijali. Projekt se poigrava s kapitalistično realnostjo, hkrati pa s fiktivno post-apokaliptično prihodnostjo, ki na odru lahko sočasno obstajata. Znova najdenim predmetom se podeljuje svež smisel preko poigravanja in sodobnih cirkuških in ostalih performativnih praks.
18. Mednarodni festival animiranega filma Animateka
cel dan v Kinoteki, Kinodvoru in Stari mestni elektrarni
program na https://www.animateka.si/2021/urnik/