Mitološki ponedeljek
Metelkova mesto:
Atelje Azil, Hlevi ob 18:00: Julij Borštnik, Kakšne vrste uporabno vrednost ima umetnost? predavanje in pogovoro stanju v sodobni umetnosti, Kiparski Azil
Vabljeni na predavanje in pogovor v okviru odprtega ateljeja Katje Oblak
"Da je umetniško delo javno predstavljeno mora biti opravljenih precej vrst podpornega dela: pisanje besedil, lektoriranje, fotografiranje, oblikovanje, organizacija itd. Plačila za ta dela postajajo z rastočo prekarizacijo zaposlitev pogosto mizerna, a vendar je samoumevno, da se plačilo zanje pričakuje. (V primeru, da jih ne izvedejo umetniki sami). Za osrednje delo, ki tvori razstavo, za umetniško delo pa ta samoumevnost odpove. Samoumevno je, da umetniki ustvarjajo, da potrebujejo sredstva za (materialno) obnavljanje sebe kot ustvarjalcev pa ne. Tako je že nekako "od nekdaj". Od kod to posebno vrednotenje umetnosti? In zakaj umetniki to tako vztrajno prenašamo?
Pred prevlado mode varčevalnih rezov so bila sredstva uravnana na životarjenje umetniškega ustvarjanja. Po splošni krizi pa jih za životarjenje ni več dovolj.
Lahko umetniki sami kaj storimo za izboljšanje pogojev? Kako iskati rešitve? S katerimi rešitvami se je že poskusilo?
Zastavljenih vprašanj je več kot je moč najti odgovorov v enem večeru. Namen pogovora je preseči brezupno pritoževanje, pogosto med umetniki ob tej temi, in poskusiti jasno artikulirati logiko situacije."
Julij Borštnik (1978), deluje kot umetnik na področjih kiparstva, animacije, videa in dokumentarnega filma; pa tudi kot teoretik (pripravlja predavanja, deluje pri družbeno angažiranih skupinah) in organizator rezidenčnega umetniškega ateljeja - Atelje Azil, ki deluje na Metelkovi (skupaj z Natašo Serec, KUD Mreža). V preteklosti je že večkrat pripravil predavanja ali performanse na umetnostne teme: Dolgočasna in zanimiva obdobja v umetnosti (Atelje Azil, KUD Mreža, Ljubljana, 2011), Neskončni potencial rešitev, performans in predavanje (festival Osebno/kolektivno, Ljubljana 2011), predavanje ob samostojni razstavi Na poti, Potencial stvarno izvedljivih rešitev (Galerijia Srečišče, Celica, Ljubljana, 2013) ter The Measure of Profit – healing or killing economy? (Galerija Schleifmühlgasse 12-14, Dunaj, 2014 ).
Od leta 2013 skupaj z nizozemskim umetnikom Abelom Heijkampom pripravlja dokumentirani film na temo prihodnosti evropskega dela. V zadnjih letih Julij Borštnik tudi poučuje kiparstvo v Likovno izobraževalnem centru (LICE) v Ribnici ter skupaj s Katjo Oblak vodi likovne delavnice za otroke in mladino.
Sodelovanje Julija Borštnika in Katje Oblak na področju kiparstva teče že od leta 2009, ko sta skupaj oblikovala osem kiparskih objektov za razstavo Jaz, mi in drugi - Podobe mojega sveta v Slovenskem Etnografskem muzeju v Ljubljani. Leta 2011 sta pripravila skupno razstavo Vzgib in Možnosti v Novi galerij DDT v Trbovljah, istega leta sta sodelovala tudi na Katjini razstavi Telo-gib-kip-drugi v Galeriji Srečišče v Celici (Ljubljana). Lansko leto sta na mednarodni potujoči razstavi Sledi-Spuren v petih galerijah od Dunaja do Kopra predstavljala skupno delo Tračnica-Železnica.
Pogosto sodelujeta pri performativnem videu, ki ga vključujeta v številne razstave Katje Oblak: Prostor novega spomina, Galerija BJ Kostanjevica na Krki – 2014, Gibka & Razširjena kontura v Galeriji Srečišče v Ljubljani in v Kibeli, KID Kibla v Mariboru,… Poleg sodelovanj na kiparskem, video in performativnem področju sodelujeta tudi kot likovna pedagoga.
Tokratno sodelovanje v Kiparskem Azilu je nadaljevanje njunih prepletanj ustvarjalnih poti.
Vstop prost.
Zaradi omejenega ateljejskega prostora svojo udeležbo potrdite na mail @email ali na dogodkih objavljenih na facebook strani Katja Oblak – kipi.
Menza pri koritu: FESTIVAL MLADE RIME 008 // DAN 8 Najbolj roknrol pesniški festival ta hip v Sloveniji in njeni širši regiji.
21:15 branje poezije: Jakob Barbo, Ana Svetel, Stevan Tatalović (Srbija), Nežka Struc, Aja Zamolo, Natalija Milovanović, Jure Jakob
23:30 Jana Beltran (akustika v novem trzljaju)
Vstopnina: 3 €.
Galerija Nočna izložba Pešaki ob 21:30: Nevena Aleksovski - Napačna stran
Nevena Aleksovski je bila rojena 1984 v Boru (Republika Srbija). Leta 2008 je diplomirala iz slikarstva na Likovni akademiji v Novem Sadu in leta 2014 magistrirala iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. V svojih delih raziskuje predvsem osebne intimne svetove ter problematiko identitete. Razstavljala je večkrat samostojno in na različnih skupinskih razstavah v Sloveniji, Srbiji, Nemčiji in na Hrvaškem. Je sodelavka festivala Rdeče zore. Aktivna je tudi v pedagoškem delu. Živi in dela v Ljubljani.
Channel Zero ob 22:00: DubLab: DUBZILLA SOUNDSYSTEM - Sleyk, Seljak & Rootical T
Glasba izven:
Klub ZOO ob 20:00: Jazz ponedeljek
Igor Matkovič - trobenta
Goran Krmac - tuba
Milan Stanisavljević - klaviature
Ratko Divjak - bobni
Koncert je brezplačen, zaradi velikega zanimanja pa priporočamo rezervacijo.
Jazz Club Gajo ob 20:00: Soul, jazz in jaz
Vabljeni na krajši koncert pred tradicionalnim ponedeljkovim jamm session-om v klubu GAJO.
V izvedbi štirih mladih jazzerjev, študentov in diplomirancev na celovškem deželnem konzervatoriju, bomo slišali neminljive napeve Ele Fitzgerald, Franka Sinatre, Carlosa Jobima in še kaj se bo našlo.
Anja Hrastovšek - vokal
Aleš Ogrin - klaviature
Jan Gregorka - kontrabas
Bojan Krhlanko - bobni
Križanke ob 21:00: Poletna noč: Poklon Elzi Budau, Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija
Dirigent: Patrik Greblo
Solisti: Nuška Drašček, Nina Strnad, Anika Horvat, Manca Izmajlova, Severa Gjurin, Jure Ivanušič, Rok Pečečnik, Saša Tabaković
Zlata gosta: Elda Viler, Oto Pestner
Teater, odrske deske, predstave,...:
Gledališče Glej ob 20:00: Levak na luni, gledališka komedija z živo glasbeno spremljavo.
Odlični glasbeniki so svoj glasbeni talent dopolnili z igralskim in svoje skladbe z obilico humorja povezali v gledališko-koncertno komedijo. Svojevrstni odrski podvig je delo zasedbe Nula Kelvina, ki že vrsto let osvaja vrhove slovenskih glasbenih lestvic, nadarjene pevke Aleksandre Ilijevski, katere glas sicer blesti tudi v zasedbi Pliš in režiserjev Marka Bratuša ter Jurija Zrneca.
Levak na luni je pripoved o različnih odtenkih razmerja med dvema ljubezenskima partnerjema. Osrednji osebnosti sta ona in on , ki se znajdeta v raznih življenjskih situacijah, na različnih krajih in ob različnih časih. Njuni imeni, značaja in usoda se skozi predstavo nenehno spreminjajo.
Vsak prizor je tudi gledališko-žanrsko poseben. Slednje vnese v predstavo živahno dinamiko, gledališko-glasbeno štreno pa skupaj z Aleksandro in Markom kot glavnima protagonistoma, mešajo tudi ostali Kelvinovci kot kvartopirci , anestezisti, celo kot smrt. Epilog prizora je vedno en ali več songov, ki zgodo zaokrožijo.
Predstava vsebuje elemente, komedije, drame, kabareta, satire in ne nazadnje ironije na svoj račun. Prizore namreč povezujejo napovedi in komentarji glasbenikov, ki se ob njih zapletajo v različne komične situacije.
V predstavi se zastavlja mnogo vprašanj, odgovori nanje pa se skrivajo nekje na Luni.
Režiser: Marko Bratuš / Režiser v senci: Jurij Zrnec / Avtor songov: Marko Boh / Avtorji glasbe: Marko Boh, Klemen Kotar, Gašper Kržmanc / Avtorji besedila in izvedba: Nula Kelvina in Aleksandra Ilijevski / Avtor fotografij: Peter Zakrajšek
Zasedba:
Marko Boh - glas, spremljevalni glas, klaviature, akustična kitara
Aleksandra Ilijevski - glas, spremljevalni glas
Klemen Kotar - bas kitara, saksofon, spremljevalni glas
Gašper Kržmanc - električna kitara, akustična kitara, bas kitara, ukulele, spremljevalni glas
Miha Kržmanc - bobni
PTL ob 21:00: Absolutni stereotip - premiera
Vse je tako kot mora biti.
Predstava Absolutni stereotip plesalcev in koreografov Veronike Valdes in Dušana Teropšiča govori skozi arhetip moškega in ženske. Vrne se k nekaterim stereotipnim podobam, preko katerih si moški in ženska utirata pot v lastno identiteto, ko se (na videz) samostojno odločata o razvoju in poteku dogodkov in sprašujeta, ali absolutni stereotip sploh obstaja. Ravno zaradi tovrstnega "lahkotnega" gledišča lahko tragičnost ali komičnost trenutka življenja dveh ljudi zagledamo v luči nečesa odmaknjenega; kot da se to v resnici ne dogaja njima, pa je vendar je resnično, saj se v koščkih dogaja vsem nam.
Dogajanje je postavljeno v življenje dveh ljudi, ki poskušata najti skupen dialog s pomočjo izvirnih domislic in iskanjem nepredvidljivih situacij, ki so v njunem monotonem življenju že izgubili svoje mesto. Oba, skoraj prepričana v trditev: "Vse je tako, kot mora biti," se odločita za nasprotno. Odločita se, da bosta prisluhnila lastnim potrebam in željam. Vendarle se, ujeta v svoj "življenjski moto", ves čas spoprijemata z vprašanjem, zakaj je, če je vse tako, kot mora biti, to, kar se zgodi ravno to, česar nočeta.
Na drugi strani nenehno spreminjajočih se ritmov in načinov življenja, ki postajajo vse bolj porozni, fleksibilni in fluidni, so stereotipi tista absolutna usedlina, ki (za njimi) ostaja. Njihova nenehna raba jih dela obstojne in trdovratne. Ja, trdovratne. S trdim vratom. Kaj pritiče vlogi njega, ki naj bi se ji nenehno dokazoval, in kaj vlogi nje, ki naj bi ga absolutno sprejemala? Naenkrat nimamo več niti njega, niti nje, zgolj niz razpršenih podob, okrušenih zgodb, na pol pojemajočih stereotipov, ki se pojavljajo in izginjajo, ki so ves čas prisotni in obenem odsotni. Absolutno je samo to, da nas držijo v preteklosti, medtem ko odmislimo, da so absolutno tukaj in zdaj. Androidi.
Vpliv "spontane ideologije" moškega in ženskega principa je viden tudi na tako bizarnih področjih, kot je straniščna higiena, meni Slavoj Žižek. Če je v Italiji stranišče samo luknja, je v Nemčiji oblikovano tako, da vsebina ostane vidna še dolgo za izločanjem, medtem ko francoski WC-ji produkte takoj odplaknejo. V "spontanem obnašanju", kot je odplakovanje, pride na dan razlika v odnosu do sveta, dela, telesa, ki je ideološko določena in sega na vsa področja zasebnega življenja – kar pa je ponovno stereotip. Absolutno. Usodnost dogodkov, ki v življenju na nas delujejo skoraj uničujoče, se skozi drugačno gled(al)išče lahko sprevrže v komično, simpatično, bizarno, absurdno. Na koncu pa je vse vedno tako, kot mora biti.
Koncept in vsebinska utemeljitev predstave: Dušan Teropšič, Sara Smrajc Žnidarčič in Veronika Valdés
Avtorja koreografije in izvedba: Dušan Teropšič in Veronika Valdés
Dramaturgija: Andreja Kopač
Kostumografija: Sara Smrajc Žnidarčič
Sceografija: Dušan Teropšič, Sara Smrajc Žnidarčič in Veronika Valdés
Oblikovanje luči: Tomaž Štrucl
Fotografije: Neža Trobec
Produkcija: Flota, Ljubljana
Koprodukcija: Plesni teater Ljbuljana
Galerija DLUL, Breg 22 ob 19:00: Amalia Pérez Molek
Otvoritev slikarske razstave Amalie Pérez Molek z naslovom OTRO AIRE - SVEŽ VETER
Amalia Nelida Peréz je bila rojena v Buenos Airesu v Argentini. Zaključila je Visoko likovno šolo Ernesto de la Carcova, kjer je diplomirala iz scenografije, v risanju in slikarstvu pa se je izpopolnjevala pri prof. Poncianu Cardenasu. Umetnostno
zgodovino in teorijo je študirala pri prof. Rosi Faccaro in Hectorju Cartierju.Leta 1983 je kot štipendistka Slovenske izseljenske matice nadaljevala študij slikarstva in grafike na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Specializacijo je opravila pri prof. Bogdanu Borčiču, prof. Gustavu Gnamušu in prof. Zvestu Apolloniu. Po zaključku študija se je leta 1987 vrnila v Argentino.
Je mentorica argentinske in latinskoameriške umetnosti na Universidad del Salvador v Buenos Airesu in koordinatorka kulturnih in umetniških dogodkov v različnih državnih institucijah. Prejela je vrsto priznanj, za njo pa so številne samostojne razstave v Argentini in Evropi.
Kino Šiška, Katedrala ob 20:00: Ciril Mlinar Cic: PODVODJE (Potapljaške zgodbe)
Ciril Mlinar Cic: Podvodje (Potapljaške zgodbe)
Predstavitev knjige in filmska projekcija dveh dokumentarnih filmov. Knjigo bodo predstavili Ciril Mlinar Cic, Mate Dolenc in Matej Bogataj.
O knjigi in avtorju:
»V knjigi, ki jo imamo pred seboj, je zbral reportaže s svojih potopov v globine voda in zemlje. Tudi pod zemljo so namreč vode; v jamah, podzemnih rovih in sifonih. Njegova besedila imajo tisto dodatno vrednost, ki jo ima njegovo fotografsko oko; to niso samo reportaže, ampak zgodbe o naravi in človeku, ki je v stiku z njo. Včasih tudi v stiku s smrtjo, kajti smrt pri tako ekstremni dejavnosti, kot je potapljanje, posebno v jamah, ni nikoli daleč.«
Bežeče sličice:
Kinoteka: Večer SFA: Ponovno na platnu/Morda jih še niste videli
19:00 Nikoli nisva šla v Benetke, Blaž Kutin, Slovenija, 2008, 35mm, 1.85, barvni, 61'
Čeprav o tem nihče ne spregovori, se je mlademu paru Gregorju in Maši očitno zgodilo nekaj groznega. Da bi jima vsaj na kratko olajšal bolečino, ju iz tujine obišče Gregorjev oče Tone, ki ju odpelje na pohajkovanje z avtom. Na poti protagonista doživljata hitre spremembe razpoloženja. Skupaj sta, a obenem vsak zase. Prepad med njima postaja vse globlji. Tone ju medtem pelje vse dlje od doma, a nič bolj proč od tistega, kar se je zgodilo.
21:00 Instalacija ljubezni, Maja Weiss, Slovenija, 2008, 35mm, 1.85, barvni, 102'
Mojca je poročena z Vaskom, bogatim trgovcem mesa. Je velika zbiralka klasičnih umetniških slik in zagrenjena, saj otroka Nika in Vaci počasi zapuščata varno družinsko gnezdo. Zdolgočasena ter željna ljubezni in strasti nevede postane objekt video instalacije, ki jo s pomočjo hčere Nike pripravlja umetnik Miloš, nekoč njen ljubimec iz študentskih let. Mojčin lov za ljubeznijo se sprevrže v nenavadno potovanje za vse, ki nastopajo v filmu, tudi za ekipo, ki snema film Instalacija ljubezni.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
Kinodvor:
17:00 Theeb, Naji Abu Nowar, Združeni arabski emirati / Katar / Jordanija / Velika Britanija, 2014, DCP, 100'
Med vihro prve svetovne vojne se na ozadju trčenja vzhodne in zahodne civilizacije, tradicije in modernosti, odvije slikovit pustolovski vestern, ki je hkrati intimna zgodba o dečkovem odraščanju in trpka zgodovinsko-politična drama o zatonu tradicionalne nomadske kulture.
19:00 Zgodbe o konjih in ljudeh (Hross í Oss), Benedikt Erlingsson, Islandija / Nemčija / Norveška, 2013, DCP, 81'
Podeželska romanca o človeškem v konju in konjskem v človeku. Mozaik vinjet o ljubezni in smrti. Usode ljudi skozi oči konjev. Eden najuspešnejših islandskih filmov zadnjih let.
Mala dvorana:
17:30 Mama je ena sama, Miha Čelar, Slovenija / Hrvaška / Avstrija, 2014, DCP, 60'
Mama je ena sama je delno animirani komični dokumentarec o tipično slovenskem arhetipu mučeniško-posesivne matere ter o maminih sinčkih, med katere sodijo tudi nekateri izmed najznamenitejših Slovencev.
19:15 Pogled tišine (The Look of Silence), Joshua Oppenheimer, Danska / Indonezija / Norveška / Finska / Velika Britanija, 2014, DCP, 103'
»Pogled tišine je globok, vizionarski in osupljiv.« - Werner Herzog. »Eden največjih in najmočnejših dokumentarcev, kar jih je bilo kdaj narejenih. Prodoren komentar o človeškem stanju.« - Errol Morris. Velika nagrada žirije na Beneškem filmskem festivalu.
Kinodvorišče:
21:30 Premiera v Kinodvorišču: Kaj počnemo v mraku (What We Do in the Shadows), Taika Waititi, Jemaine Clement, Nova Zelandija / ZDA, 2014, DCP, 86'
Mokumentarna vampirijada novozelandskega dvojca, avtorjev tv-serije Flight of the Conchords, naniza množico vsakdanjih zagat sodobnega vampirja. Kaj počnemo v mraku je ena najbolj smešnih in posrečenih horror komedij zadnjih let in eden tistih filmov, ki jih moraš in hočeš videti večkrat, še posebej pa v družbi.
23:00 Večerna druženja v Kinodvorišču: DJ Borka
Vstop prost!
V primeru slabega vremena druženje odpade.
Kino Komuna:
17:00 Jurski svet, akcijska znanstvenofantastična pustolovščina, Colin Trevorrow, ZDA, 2015, 124'
19:30 Ted 2, komedija, Seth MacFarlane, ZDA, 2015
21:45 Ted 2, komedija, Seth MacFarlane, ZDA, 2015
Dodaj komentar
Komentiraj