Glasba:

 

Prulček Bar ob 20:00: Noreia

Anej Ivanuša - irske piščali, lesena flavta, galičanske dude, vokal
Ana Novak - violina, vokal
Gašper Šinkovec - akustična kitara, harmonika, vokal
Staš Milovanović- bodhran, cajon, vokal

Noreia je štiričlanska zasedba, ki preigrava tradicionalne Irske (več ali manj), Škotske in Bretonske pesmi na ne tako tradicionalen način.

Brez vstopnine

 

Hostel Celica ob 21:00: Duo Aritmija

Tilen Stepišnik - kitara

Šemsudin Džopa - Dino - kitara

Gost:

Vasilij Centrih - violina

Brez vstopnine

Sledil bo Celični Etno jam.

 

Teater, razstave, predavanja...:

 

MSUMaistrova od 17:00: MG+MSUM: Povezano vodstvo

Zadnje javno vodstvo, ki povezuje obe lokaciji MG+MSUM in vključuje umetnike, katerih dela so na ogled na razstavi Nizkoproračunske utopije in 8. trienale sodobne umetnosti U3 (Jože Barši, Jasmina Cibic, Vadim Fiškin, IRWIN, Staš Kleindienst, Uroš Potočnik, Sašo Sedlaček, Zupančič Turšič Živadinov).

Vodstvo se bo začelo ob 17.00 v +MSUM-u in nadaljevalo v Moderni galeriji. Vodi Kaja Rožman

 

Narodni muzej Slovenije ob 18:00: Provenienca pohištva v Ptujskem gradu, predavanje ob razstavi

Predavanje iz cikla "Prvi torek v mesecu": Tatjana Štefanič, PROVENIENCA POHIŠTVA V PTUJSKEM GRADU

Jedro pohištvene zbirke v ptujskem gradu je iz zapuščine grofov Herbersteinov. Poleg tega zbirka obsega tudi pohištvo iz dediščine ptujskega Muzejskega društva, predmete iz bližnjih dvorcev Dornava in Turnišče ter iz fonda Federalnega zbirnega centra, nekaj kosov pa so pridobili z darili in nakupi od različnih zasebnih lastnikov.
Do zdaj je veljalo, da so zadnji plemiški lastniki ptujski grad opremili zgolj s pohištvom iz Vurberka in Hrastovca. Na podlagi številnih na novo odkritih inventarnih popisov iz 19. in začetka 20. stoletja, iz mesečnih dnevnikov premičnega inventarja gospostva Ptuj in iz ohranjene korespondence med grofico Terezijo Herberstein in upraviteljem ptujske posesti Ferdinandom Raispom pa nam je uspelo ugotoviti, da so veliko pohištvenih kosov nakupili od različnih prodajalcev. Grofje so nekaj pohištva pripeljali tudi iz dvorca Ristovec ter iz dveh dunajskih in graške palače.

Višja kustodinja Tatjana Štefanič od leta 2001 deluje v Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož, kjer je odgovorna za številne muzejske eksponate v več zbirkah. V Grafičnem kabinetu Franceta Miheliča skrbi za skoraj 6000 Miheličevih risarskih in grafičnih del. Za najpomembnejšo slovensko zbirko glasbil je v zadnjem desetletju pridobila mnoga glasbila domačih izdelovalcev, nazadnje za slovensko zgodovino dragoceno violo goriškega mojstra Antona Pelizona. Skupaj s sodelavcem Brankom Vnukom skrbi tudi za Zbirko fevdalne stanovanjske kulture, v okviru katere se je v zadnjih letih ukvarjala predvsem s proučevanjem pohištva. Izsledke raziskav je skupaj z ostalimi soavtorji objavila v znanstveni monografiji z naslovom Razkošje na podeželju. Pohištvo v ptujskem gradu. Trenutno se kustodinja posveča proučevanju Janečkovih orgelskih ohišij.

Brez vstopnine

 

Šentjakobsko gledališče ob 19:30: Micka, režija Simon Šerbinek, komedija

Predstava je v Pekrah prejela nagrado za najboljšo režijo predstave na festivalu komedije.

Rok Vilčnik, znan tudi kot rokgre, je spisal sodobno priredbo prve slovenske komedije Županove Micke Antona Tomaža Linharta in jo naslovil tako, da gre v uho: Micka.

Predstavljajmo si, da se Micka dogaja na obrobju Ljubljane v času občinskega praznika vasice Šentflorjanske. Gospod iz mesta pride, da bi mešal štrene, a tukaj se pojavi preprosta kmečka pamet, o kateri se zadnje čase vse več govori na televiziji, pa se vsi delamo, da razumemo, v čem je težava slovenske klenosti. Kot kaže, je starost sodobne Micke takšna, kot je trenutna povprečna starost študentov, ki še zmeraj živijo pri svoji starših, pa so že prekoračili tridesetico. Skratka, v prizore bi radi vnesli situacijsko in besedno komičnost, ki jo ponuja Rok Vilčnik, in sicer z nekoliko starinskim jezikom po Linhartovem zgledu, vendar z vložki sodobnega pogovornega jezika.

Micko bi želeli predstaviti tako osnovnošolcem in dijakom kot tudi vsem generacijam, ki se radi spominjajo preteklih časov, a so odprti za sodoben pristop ter razumejo, da so zaljubljenci v vsakem življenjskem obdobju slepi za napake svojega izvoljenca. Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha, zato se Micki odprejo oči, vsi potuhnjenci pa se morajo skesati in požeti tisto, kar so slabega sejali. Kakor spet pregovor pravi: "Vse se plača, vse se vrača!"

Vstopnina: Od 5 EUR dalje

 

Drama Kavarna ob 20:30: Arheologija gledališča: G. Strniša, Žabe

Režiser Mile Korun
Scenograf Uroš Vagaja
Kostumografinja Mija Jarc
Skladatelj Alojz Srebotnjak

Igrajo: Polde Bibič, Janez Hočevar, Svetlana Makarovič, Majda Kohek

Legendarna krstna uprizoritev Strniševe sodobne moralitete Žabe v režiji Mileta Koruna in z izvirno glasbo Alojza Srebotnjaka se je zapisala v spomin tudi po močni igralski zasedbi. Skupaj s Poldetom Bibičem, Janezom Hočevarjem in Svetlano Makarovič v alternaciji z Majdo Kohek je Mile Korun odkrival svojevrstni Strnišev theatrum mundi. Mojstrski verzi in ironično dramatična zgodba berača Lazarja, ki proda svojo dušo hudiču, da bi dobil lepo Evico, so danes del sodobne domače klasike. Ob svojem nastanku pa so pomembno poglabljali senzibilnost in dojemljivost gledališčnikov in dramskega občinstva. Igro, ki se dogaja na meji med mestom in barjem ali po Strniševo, med fiziko in metafiziko, je Andrej Inkret v Gledališkem listu označil kot "svet groze na odru lepega in skladnega".

 

Jazz club Gajo na vrtu DSP ob 21:00: 10kin Comedy Jam pri Gajotu #21

Tokrat za dobro voljo in smeh poskrbijo: Saša Perpar, Nik Beseničar, Beno Stare, Gašper Bergant, Marko Žerjal in MC Jan Kreuzer

 

KOŽ ob 18:00: dr. Radojka Kobentar: Demenca, predavanje

V svetu živi po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije okoli 44 milijonov ljudi z demenco, od tega v Evropi okoli 9 milijonov in v Sloveniji 32.000. Predvidevajo, da se bo število obolelih v naslednjih 20 letih podvojilo. Demenca je kronični napredujoči bolezenski proces na možganskem tkivu in/ali ožilju, ki obolelega ovira v vsakodnevnem funkcioniranju.

Najbližji svojci so tisti, ki opazijo prve spremembe. Pomembno je, da so svojci razumevajoči, potrpežljivi in prijazni v komuniciranju. Prilagajanje in dopuščanje z upoštevanjem potreb obolelih, ki so nam včasih nerazumljive, naj bo vodilo na poti do usklajenega sobivanja. Funkcioniranje in vedenje obolelih je odraz notranjih procesov in nikakor ne nagajivosti ali škodoželjnosti. Sočutni spremljevalec je oseba, ki razume tudi takrat, ko zmanjka besed.

Brez vstopnine

 

Kopališče Kolezija od 19:00: Japonski večer

Na kopališču Kolezija Urbani Piknik v sodelovanju s Šport Ljubljana pripravlja japonski večer, kjer se boste lahko podružili ob japonski glasbi, razvajali svoje brbončice z japonsko hrano in doživeli kulturo dežele Vzhajajočega sonca. 

Prijave zbiramo do ponedeljka, 5. 9. 2016 na email naslov: @email; pošljite število oseb, ki bi prišlo na dogodek, ter ali želite ribji ali vegeterjanski meni. V ceno je vključena navadna in mineralna voda, ostalo se doplača.

Vstopnina: 17 EUR

 

Mednarodni literarni festival Vilenica:

Balassijev Inštitut ob 18:00: Literarni večer in pogovor z Gaborjem Scheinom

Balassijev inštitut, Kulturni center Veleposlaništva Madžarske Ljubljana, Vas vabi na literarni večer in pogovor: PROTISLOVJA IN RESNICE zgodovine in časa z Gáborjem Scheinom, vidnim madžarskim sodobnim književnikom in gostom Vilenice 2016.

"V demokraciji lahko moralnost oblasti izsilijo samo državljani."
Gábor Schein, Skupna domišljija
Pogovor vodi Marjanca Mihelič, zagotovljeno bo prevajanje iz madžarščine v slovenščino.

Brez vstopnine

Društvo slovenskih pisateljev ob 19:00: 31. Mednarodni literarni festival Vilenica

31. Mednarodni literarni festival Vilenica bo potekal med 6. in 11. septembrom. Nosilni steber festivalskega dogajanja so literarni dogodki, na katerih bo letos nastopilo več kot 30 avtorjev iz evropskih in drugih držav. S predvečeri se festivalski utrip seli po celotni Sloveniji in tudi v zamejstvo, osrednji dogodki pa potekajo na Krasu, kjer ima Vilenica svoj domicil.

Brez vstopnine

Klub CD ob 19:00: Predvečer Vilenice v Ljubljani

Dubravka Ugrešić (Hrvaška/Nizozemska), nagrajenka Vilenice 2016

31. Mednarodni literarni festival Vilenica bo potekal med 6. in 11. septembrom. Nosilni steber festivalskega dogajanja so literarni dogodki, na katerih bo letos nastopilo več kot 30 avtorjev iz evropskih in drugih držav. S predvečeri se festivalski utrip seli po celotni Sloveniji in tudi v zamejstvo, osrednji dogodki pa potekajo na Krasu, kjer ima Vilenica svoj domicil. Na predvečeru festivala v Ljubljani se bo predstavila letošnja nagrajenka Vilenice Dubravka Ugrešić. Pogovor z njo bo vodila Đurđa Strsoglavec, tolmačila pa bo Sonja Cekova Stojanoska.

Dubravka Ugrešić se je rodila leta 1949 v Kutini na Hrvaškem. Končala je študij primerjalne književnosti in rusistike na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu in bila vse do leta 1993 sodelavka Zavoda za literarno teorijo Univerze v Zagrebu. Ob izbruhu vojne v Jugoslaviji leta 1991 je bila zaradi pokončne protivojne drže ter javnega nasprotovanja hrvaški in srbski nacionalistični politiki deležna hudih napadov desničarskega tiska, politikov in pisateljskih kolegov. Leta 1993 se je izselila in si novi dom ustvarila v Amsterdamu. Leta 1981 je izšel njen kultni postmodernistični roman Štefica Cvek u raljama života (Štefica Cvek v krempljih življenja), s katerim je dosegla širšo prepoznavnost. Po izkušnji eksila je pričela pisati predvsem literarizirane eseje. V ospredje stopijo druge teme: vojna, begunstvo, vprašanje identitete. V zadnjih letih piše predvsem o nebrzdanem in nekritičnem potrošništvu, značilnem tako za sodobno družbo kot kulturo. Ugrešićeva je svetovno znana pisateljica in esejistka. Za svoja dela je prejela več pomembnih literarnih nagrad: leta 2016 t. i. ameriško Nobelovo nagrado Neustadt International Prize for Literature, ki je bila prvič podeljena Evropejki, in nagrado Vilenica.

 

Klub Zakon, Vrhnika: Cankarjada 2016

20:00 Gledališka skupina Vse ali nič- Lepo je v naši domovini biti prekerc/ka (forumska predstava);

Koliko vas je že izkusilo položaj, ko je v žepu zevala luknja, in ste komaj čakali tisti dan v mesecu, za katerega ste trdo garali, in potem, ko je le napočil, s cmokom v grlu, zrli v številke in se zavedeli, da so vas pravkar pošteno biiiiiiiipnili? Kolikokrat so vas na razgovoru za delo vprašali, če imate študentsko napotnico ali S.P. in vas gladko odslovili, ker niste imeli za njih zaželenega statusa? Ste že izkusili neenakomerno razporeditev delovnih ur, ko ste en mesec dobili komaj kaj dela, naslednjega pa si niste morali oddahniti niti za en dan? V kakšen položaj vas potiskajo take oblike dela?
Si lahko privoščite samostojno življenje, prenovo stanovanja, načrtujete počitnice in greste po nakupih, ne da bi bili pozorni na vsak cent, ki ga zapravite? Kaj nam je v takšnih in podobnih situacijah storiti, bomo Vsealiničevci, skupaj z gledalci-igralci
razkrivali v forumski predstavi na temo prekernega dela. Izhajali bomo iz konkretne izkušnje, znane osebe, na znanem kraju in ob znanem času.
Nastopajo: ekipa Vse ali nič
Produkcija: Zavod BOB, Kulturno umetniško društvo Transformator.
Mentorji: Metka Bahlen Okoli, Barbara Polajnar in Jaka Andrej Vojevec.
Projekt 'Vse ali nič' je nastal z namenom opolnomočenja mladih za reševanje vsakodnevnih stisk in težav. Podaja javni glas tistim, ki ga nimajo ali pa se njihovega glasu ne sliši. V projektu izhajamo iz lastnosti, potreb in vrednot udeleženih, ki s svojimi stališči aktivno oblikujejo pogled na vsebinska izhodišča, ki slonijo na aktualnih temah med mladimi in v družbi nasploh.

 

Bežeče sličice!!!

 

Metelkova kino, Jalla Jalla ob 21:00: Torkpedo-> East End Babylon - The Story of The Cockney Rejects (2013)

 

Slovenska kinoteka: Retrospektiva: Andrej Tarkovski

19:00 Valjar in violina (Katok i skripka), Andrej Tarkovski, SZ, 1960, 35mm, 1.37, barvni, 46’, sp  

Pripoved o prijateljstvu, ki vznikne med dečkom, ki mu vsi nagajajo, in močnim, samozavestnim delavcem. Mladostno in v marsičem naivno delo, ki vsebuje predvsem močne ikonografske elemente socialističnega realizma, po drugi strani pa jasno kaže nadarjenost mladega režiserja, predvsem njegovo močno filmsko senzibilnost. Simboli in elementi, ki so mu ljubi v vseh ostalih filmih, so prisotni že tu: jabolko kot ljubezenski znak, voda, dež, ogledala, igra svetlobe in senc.
Z eno vstopnico na obe projekciji večera.

20:00 Ivanovo otroštvo (Ivanovo detstvo), Andrej Tarkovski, SZ, 1962, 35mm, 1.37, čb, 95’, sp  

Druga svetovna vojna v Rusiji. Ivan, deček dvanajstih let, ki je pred kratkim osirotel, kot izvidnik za sovjetske vojake izvaja tvegane pohode na sovražno ozemlje, ki so ga zavzeli Nemci. Prikupi se dvema oficirjema, ki poskušata paziti nanj, vendar ga med eno izmed akcij izgubita izpred oči. Njegovo truplo najdejo med berlinskimi ruševinami. Liričen celovečerni prvenec Andreja Tarkovskega dokončno vpelje otroka kot privilegirano človeško bitje, ki je v 60-ih obsedlo sovjetski filmski prostor. Vendarle je otrok Tarkovskega drugačen. Ivan živi, toda drugje, je zapisal Sartre.
"Nihče ni 'odrasel' pred resničnostjo vojne; prehuda je. Presega našo notranjo zmogljivost. Vsak človek se pred njo zateče na svoje notranje obrambne črte. Kaj mora pri tem v sebi porušiti, uničiti? Kaj je nepopravljivo izgubljenega? Ivanovo otroštvo je podoba žrtvovane generacije; invazije invalidnih osebnosti, ki nosijo na duševnosti brazgotine, kot je brazgotina na licu poročnika Galceva. Da nam to pove, ne potrebuje Tarkovski kar nič besed; pri njem govori samo slika. Pokrajina. Obrazi. Srečanja in nagel poblisk oči. Odvrnjen pogled. Cigaretni dim, ki se vije v temo in nekaj brezpomembnih stavkov. Povsod pričujoča smrt. Veliko pokopališče mladosti - tistega, kar pomeni mladost v človeškem življenju …" Rapa Šuklje
Z eno vstopnico na obe projekciji večera.

 

Kinodvor:

18:45 Ogorčenje (Indignation), James Schamus, ZDA, 2016, DCP, 110'

Ganljiva in napeta drama Ogorčenje je režijski prvenec enega najpomembnejših neodvisnih producentov sodobne ameriške kinematografije Jamesa Schamusa (Gora Brokeback, Sreča), posnet po istoimenskem romanu slovitega ameriškega pisatelja Philipa Rotha.

21:00 Julieta, Pedro Almodóvar, Španija, 2016, DCP, 99'

Presunljiva melodrama mojstra upodabljanja ženskih likov je zgodba o usodi, krivdi in skrivnostnem vzgibu, ki nas prisili, da zapustimo svoje najbližje. Dvajseti film Pedra Almodóvarja je bil premierno prikazan na letošnjem festivalu v Cannesu.

Mala dvorana:

20:00 Janis Joplin: Otožno dekle (Janis: Little Girl Blue), Amy J. Berg, ZDA, 2015, DCP, 107'

Ganljiv, poglobljen portret "prve dame rock'n'rolla", glasbene ikone, ki je na odru izpela lastno bolečino in s svojo nekonvencionalno držo tlakovala pot sodobnim glasbenim upornicam.

 

Komuna:

17:15 Julieta, Pedro Almodóvar, Španija, 2016, DCP, 99'

19:00 Kavarniška gospoda (Café Society), Woody Allen, ZDA, komična romantična drama

20:45 Poredne mame (Bad Moms), Jon Lucas, Scott Moore, ZDA, komedija