Nakup
.: 1 :.
GLASBA
Channel Zero // 19.30 // Neobvezni koncertni dogodek: INSAN + MAL PRE MAL + IZA NAPOTNIK
Ad-hoc no-hype play-ground koncertno srečanje lokalnih izvajalcev.
INSAN bunkerpop/yugofutura
ljubljanski kolektiv, ki s svojo eksperimentalno držo preči številna žanrska določila: od post-panka, trapa, hardcorja, skozi udarno poetiko v spogledovanje s prvinami synth-popa in elektronske glasbe. V dolgoletnem avantgardnem delovanju se profilirajo kot best-kept-secret lokalne bendovske scene. Po leta 2019 izdanem prvencu, dolgotrajni kadrovski menjavi in v zaključni fazi pred izdajo novega albuma, se na tokratnem dogodku preizkušajo v tehnično prenovljeni podobi, ekskluzivno pred novim koncertnim zagonom.
MAL PRE MAL post-punk/noise
pol ljubljanska in pol novomeška ekipa dribla po širokem igrišču med post-punkom in nojzom. Glasbene temelje snujejo na težkih basovskih rifih, na katere nalagajo plasti sintetizatorskega in kitarskega hrupa. Ekspanziven zvok je posledica prostih zvočnih form in eksperimentiranja, ki bendu omogoča ustvarjanje edinstvene godbe, enkrat ob spremljavi hrupnih sunkov, drugič v transu distopičnih ritmov. Koncertnemu druženju se pridružujejo po ravno končani butični ex-yu turneji.
IZA NAPOTNIK acoustic/singer-songwriter
piše ter poje pesmi, ob tem pa se spremlja s kitaro. Največ ji pomeni glas – ta je zanjo najboljša oblika izražanja in predelave čustev, kar jih premore. Dijaška kantavtorica se bo s svojo liričnostjo sama predstavila občinstvu v živo, še predno jo lahko ujamete v digitalnih izdajah.
Vstopnina: 5€
Menza pri Koritu // 20.00 // Mizmor
Predstavili bodo svoj zadnji album PROSAIC, ki bo izšel prek založbe Profound Lore.
25€
Klub CD // 20.00 // Harold López-Nussa – Timba a la Americana
Kuba je otok, na katerem so družinska glasbena drevesa široko razvejana in neredko se zgodi, da obrodijo odlične pianiste. Harold López-Nussa je gotovo med njimi. Chucho Valdés ga opisuje kot »avantgardista nove generacije glasbenikov« ter kot pianista s »subtilnim tonom, briljantnimi idejami in edinstvenim slogom igranja«. Na čelu različnih skupin je posnel številne albume in s svojo nalezljivo prekipevajočo energijo požel uspeh na mednarodnih turnejah. Zadnji album Harolda Lópeza-Nusse in obenem njegov prvi pri založbi Blue Note Records, Timba a la Americana, je tesno povezan z njegovim osebnim življenjem. Melanholija in domotožje po »barvah, hrani, ljudeh in oceanu« v domovini, ki jo je zapustil konec leta 2021, ko se je z ženo in hčerkama s Kube preselil v Toulouse v Franciji, se mešata z navdušenjem nad novim življenjem in izkušnjo odkrivanja novih okolij, tako osebnih kot glasbenih. Skladbe so nekakšen glasbeni zapis, pogled na Kubo »od zunaj«.
15€ (10€ za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence)
Veliki oder Španskih borcev // 20.00 // Zdej loh spokam zdej loh grem
Dogodek je prejel nagrado Zlata strela za najbolj izstopajoči dogodek v pretekli sezoni v Stari elektrarni, 2024 »Glasbeno-performativni projekt Zdej loh spokam zdej loh grem se skozi formo koncerta sproščeno, a hkrati zavezujoče sprehaja med občutji sodobne vsakdanjosti, ki nevsiljivo rastejo iz prepleta poezije Primoža Čučnika, občutljive vokalne interpretacije Nataše Živković in glasbene pokrajine, ki jo plasti zasedba pod vodstvom Tomaža Groma. Nobena od sestavin, ki jih dopolnjujejo še videoposnetki ter drobci performativnega, pa pri tem ni v ospredju: kot koščki skupne prisotnosti se zlivajo v brezšivno celoto, ki govori – in nagovarja – na množici različnih ravni.«
Komuna Kina Šiška // 20.00 // TDK + The Canyon Observer
Bolgarska alternativna rock zasedba iz Plovdiva TDK (ТДК) igra vznemirljivo fuzijo post-punka, nojza in psihedelije, za katero so značilne težke, atmosferične zvočne pokrajine. S temami eksistencializma, družbenih vprašanj in notranjega nemira, ki jih frontman podaja s surovo iskrenostjo, bend spada v rastoči svetovni val razjarjenih izvajalcev, ki ustvarjajo intenzivno in angažirano glasbo – npr. Chat Pile, Agriculture ali Model/Actriz.
Pred TDK bodo v Šiško svoj peklenski trušč privedli The Canyon Observer, domača post-post-vse posadka, ki v svojem eksperimentalnem zvoku delikatne in atmosferične dele prepleta z neposrednim, razjarjenim hrupom. Bend od kritiško hvaljenega prvenca FVCK, ki jih je popeljal po Evropi in celo na Kubo, zaznamuje stalen razvoj – na lani izdanem albumu Figura ta zavzame obliko obogatenega zvočnega arzenala, ki se s pomočjo saksofonov in violončela sprehaja med nojzom, free jazzom, klasično glasbo in avantgardo.
10 € - s popustom (d/š/u) 6.40 €
.: preko meja...
Arena Zagreb // 19.00 // Nick Cave & The Bad Seeds
Klub Močvara // 21.00 // Manifest crnila: Bad Breeding, Uniform
Nešto čudno pluta kanalizacijama Stevenagea. U trenutku kada već neko vrijeme otočka hardcore punk scena proživljava svoj novi vrhunac, Bad Breeding postaju sila koja nosi dio toga zanosa. Jednom smo ih već gledali u Attacku. Bila je to mračna večer kvarteta koji svoj sirov hardcore katkad odvede u sasvim perkusivnom anarho pank smjeru, nekad i na granice death rocka. Sve navedeno je zvučna kulisa političke agitacije koju su doveli do vrhunca na svojem zadnjem albumu “Human Capital”.
Uniform od 2013. čini glazbeno podzemlje iznova iznenađujućim. Debi “Perfect world” niže samo hvalospjeve. To ih vodi prema čuvenom Sacred Bones Recordsu. Nakon pronalaska stalna doma unutar redova ova diskografa, bend niže turneju za turnejom od kojih valja spomenuto one s Deafhaven i Boris, dok svoj začudni katalog dobrano nadopunjuju novim albumima “Wake in Fright” i “Long walk” te kolaboracijom s još luđim duom “The Body.” Naravno zdrava doza punka se krije iza svega toga. Rif za rifom, bend te uvuče u neki drugačiji svijet ispunjen repetitivnom bolju svakodnevnog preživljavanja.
14€
Arena Wien - Große Halle, Baumgasse 80, Dunaj // 19.00 // Fu Manchu (US) + Savanah (AUT)
19:00 doors
19:50 Savanah
21:00 Fu Manchu
40€
.: 2 :.
RAZSTAVE
(krajše trajajoče, zato vredne omembe)
Osmo/za // od 16.00 do 20.00 // Saša Spačal: Terra Xenobiotica
Človeški odnos do zemlje pod našimi nogami je precej dvoumen. Ljudje se pogosto istovetijo ali poosebljajo s prstjo svoje domovine in hkrati je njihovo preživetje odvisno od njene rodovitnosti, a kljub temu jo prepogosto obravnavajo zgolj kot umazanijo. Tovrstno zanemarjanje tal je izrazitejše v tehnoloških conah, ne le na industrializiranih območjih, ampak tudi na področjih informacijskih in transportnih infrastruktur. Saša Spačal se v svojem novem umetniškem projektu Terra Xenobiotica posveča raziskovanju življenja v zemlji na letališčih. »Strupi pronicajo v zemljo in ustvarjajo nepoznana področja, ki zahtevajo drugačne vrste skrbnikov – tiste, ki znajo usmerjati in negovati, namesto tistih, ki nadzorujejo ali izkoriščajo,« pravi Spačal. »Ker človeštvo ostaja zataknjeno v neprestano vzdrževanih vzorcih vzletov in pristankov, se zamisel o končnem pristanku skriva v nepredstavljivo oddaljeni prihodnosti.«
Na razstavi so tri dela – biotehnološka kinetična instalacija Bralnik večnosti (Eternity Scanner), vizualna podatkovna zbirka zemeljskih kromatogramov tal Nianse večnosti (Gradients of Eternity) in filmski esej Vzdrževalni vzorci (Holding Patterns).
.: 3 :.
KINO
Dvorana Kinodvora // 15.50 // Moja najljubša torta
Sedemdesetletna Mahin od moževe smrti in hčerinega odhoda v Evropo živi sama v teheranskem predmestju – dokler se nekega dne ne odloči, da bo prekinila samsko rutino in oživila svoje ljubezensko življenje. Naključno srečanje se hitro razvije v nepredvidljiv in nepozaben večer …
Grenko-sladka zgodba o romanci poznih let s toplino in humorjem prikazuje življenje Irank za zaprtimi vrati. Film, ki so ga morali snemati na skrivaj, po režiserkinih besedah »slavi ženske, življenje in svobodo«.
Dvorana Kinodvora // 18.00 // Stari hrast
Ken Loach, stari hrast britanskega socialnega realizma, v svojem značilno ognjevitem, čustveno neposrednem slogu poziva k sočutju in medkulturni solidarnosti.
Severna Anglija, 2016. Stari hrast ni le zadnji delujoči pub v nekoč cvetoči rudarski skupnosti, temveč tudi edini javni prostor, kjer se ljudje lahko še srečujejo. Ko lastnik TJ Ballantyne v lokal povabi sirske begunce, ki jih je država nastanila v vasi, začnejo napetosti naraščati …
Dvorana Kinodvora // 20.30 // Dejanja usmiljenja
Človek brez izbire skuša znova prevzeti nadzor nad svojim življenjem; policist podvomi o identiteti soproge, ki se po dolgem času vrne domov; članica kulta išče žensko s posebnimi močmi …
Pionir grškega »čudaškega« vala Yorgos Lanthimos se po velikem uspehu Najljubše in Nesrečnih bitij vrača k svojim koreninam. Triptih o moči, nadzoru in svobodni volji je Jesseju Plemonsu prinesel nagrado za najboljšega igralca v Cannesu.
.: Jesenska filmska šola: Ženske delajo film
Slovenska Kinoteka // 16.00 // Predavanje Katje Čičigoj – Glasno besne, nasilno upirajoče se: filmski premik od osebnega maščevanja k feminističnemu protinasilju
Katja Čičigoj se bo ukvarjala z nedavno zelo razširjeno fascinacijo nad ženskim besom in nasiljem v filmih in TV-nadaljevankah. Posebej jo bodo zanimala dela filmskih ustvarjalk (tj. oseb, ki se identificirajo kot ženske), ki dajejo prostor in vidnost kanaliziranju besa v feministično protinasilje. Slednje se od osebnega maščevanja razlikuje v tem, da temelji na prepoznanju in kritiki sistemskega zatiranja: gre za nasilje, ki ga proti zatiralcem izvajajo zatirane ali pa se izvaja v imenu zatiranih. Protinasilje je tako po definiciji politično nasilje. Medtem ko številne uspešnice, ki tematizirajo ženski nasilni bes, to nasilje običajno individualizirajo in psihologizirajo tako, da ga predstavijo kot posledico preteklih travm protagonistk (običajno posilstva ali tega, da so bile priče poškodovanju svojih otrok), pa nedavni žensko vodeni filmi pokažejo na nadindividualne, tj. strukturne vzroke takega besa in nasilja (sistemsko krivico in zatiranje), predstavijo to nasilje kot izhajajoče iz bolj ali manj eksplicitno izražene feministične solidarnosti z žrtvami zatiranja in včasih nudijo zanimive uvide v možne posledice tega nasilja za tiste, ki v njem sodelujejo. Žensko nasilje v teh filmih bi zato morali razumeti ne kot maščevanje posameznice, pač pa v smislu feminističnega protinasilja. V ta namen lahko uporabimo filozofiji protinasilja Simone de Beauvoir in Franza Fanona, feministična dela o jezi kot političnem afektu ter nedavne filozofije samoobrambe (Elsa Dorlin) in afektivne krivice (Amia Srinivasan).
Slovenska Kinoteka // 17.30 // Predavanje Anne Misiak – Spletna feministična platforma MAI: Opolnomočenje ženskih glasov
Odgovorna urednica neodvisne spletne revije s prostim dostopom MAI: Feminism & Visual Culture nam bo s predstavitvijo zgodbe nastanka in razvoja te spletne strani pokazala, kako je leta 2018 vizija politike spola pokojne bell hooks njo in profesorico Anno Backman Rogers motivirala k vzpostavitvi revije.
Slovenska Kinoteka // 19.00 // Moj ukradeni planet
Eruditski filmski esej prikazuje režiserkin intimni upor proti vladajočemu režimu in številne izzive, s katerimi se spopada Iran, njena domovina. Skozi zbiranje domačih filmskih arhivov neznancev režiserka podrobno beleži in (samo)reflektira politično zgodovino Irana, od islamske revolucije do današnjih dni. V pozorno sopostavljene podobe filma, posnete bodisi na super 8 ali digitalno kamero, večinoma pa kar na telefon, napaberkovane po zaprašenih zastavljalnicah in izbrskane iz osebnih arhivov (ne)znancev in prijateljev, so tako naplasteni dragoceni osebni in kolektivni spomini, svobodomiselni duh in upanje njene domovine.
Slovenska Kinoteka // 21.00 // Vzpon
Belorusija, zima 1942. Borca partizanskega odreda Sotnikov in Ribak se odpravita iskat živila zase in za soborce. Na domu nemškega poveljnika najdeta ovco, a njuno vrnitev v tabor prestreže nemška patrulja. V ujetništvu Sotnikov ostane načelen – kljub mučenju ne popusti in ne odgovarja na vprašanja krvnikov. Ribak pa meni, da bi morala za preživetje narediti vse, kar je v njuni moči. Le eden od njiju bo ostal živ. A za kakšno ceno? Zadnji, z berlinskim zlatim medvedom nagrajeni film Larise Šepitko, pretresljivo hvalnico neupogljivosti človeškega duha, je oblast označila za »religiozno parabolo z mističnim pridihom«, cenzuri pa je ušel, ko je do solz ganil funkcionarja komunistične partije.
Dodaj komentar
Komentiraj