Drugačne umetnosti:

 

A-Infoshop ob 19:00: veganski kuharski večeri
V A-infoshopu se nadaljujejo redne veganske večerje. Tokrat bo naše brbončice razvajala ekipa, ki ve veliko o veganski pašti in čokoladnih sladicah. Morda se obeta tudi nepričakovana sprememba tradicionalnega jedilnika. Ne zamudite!

 

Klub Gromka ob 20:30: Metabonma: DUO KAVČIČ & LONQUICH (slo / ita) /Vetrovni stroj

>> Irena Kavčič - flavta, Tommaso Lonquich - klarinet

 

Jalla Jalla ob 21:00: Torkpedo-> Filantropica (2002)

 

Muzične umetnosti:

 

Cankarjev dom, Klub CD ob 19:30: Debo Band

Etiopop, ki je našel korenine funka v Ameriki
Danny Mekonnen, saksofoni, vodja zasedbe;

Bruck Tesfaye, glas;

Kaethe Hostetter, petstrunska violina;

Marié Abe, harmonika;

Danilo Henriquez, trobenta, tolkala;

Gabriel Birnbaum, tenorski saksofon;

Harjinder Singh, kitara;

Adam Clark, bobni
Velik ansambel vodi etiopsko-ameriški saksofonist Danny Mekonnen ob boku karizmatičnega pevca Brucka Tesfaya. Od ustanovitve leta 2006 je nezadržno osvajal ameriške odre v duhu uspešne serije Ethiopiques, ki je etiopsko glasbo postavila v osrčje zanimanja glasbenih sladokuscev (Jim Jarmusch, Mulatu Astatke, Mahmoud Ahmed, Getatchew Mekuria idr.). S prvencem (2012) za založbo Sup Pop je požel odlične kritike v vodilnih ameriških časopisih, novi album Ere Gobez (2016) pa je dokončno utrdil njegov položaj med najboljšimi koncertnimi zasedbami na oni strani Atlantika. Novo gradivo še bolj posega v zgodovino etiopske glasbe, vse tja v štirideseta leta pa do zlate dobe sedemdesetih in jo v južnjaški maniri funka uvede v ameriško popularno glasbo. Jesen 2017 jih bo zasluženo popeljala na evropske odre od Londona prek Ljubljane na Dunaj in naprej.

Vstopnina: 14, 9* € EUR

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 20:00: Amira Medunjanin, Damar

Amira Medunjanin, Ante Gelo, Bojan Zulfikarpašić, Amar Češljar

Amira Medunjanin je izjemno cenjena umetnica, ki živi v Sarajevu. Izjemna vokalistka in interpretka čutnih ljubezenskih pesmi sevdah že drugič prihaja v Cankarjev dom.

Na prvem nastopu 13. 3. 2015 je navdušila s predstavitvijo skladb z albuma Silk and Stone, tokrat pa bo poslušalce popeljala skozi zgodbe aktualnega albuma Damar.

Amira s svojo interpretacijo tradicionalne glasbe z različnih delov sveta nekonvencionalno osvaja naša srca. S sodelavci, vrhunskimi glasbeniki, išče vedno nove poti, kako tradicionalni zvok, star tudi več sto let, narediti čaroben, kar je dodana vrednost za današnjega poslušalca.

Amira Medunjanin na družabnih omrežjih:

Vstopnina: 19, 24, 28, 24 EUR

 

Kavarna Slamič od 20:00: Cellofest Ljubljana 2017: Stephan Braun, jazz čelo

"IMPROVIZACIJA NA VIOLONČELU"
Stephan Braun - violončelo
Znani nemški jazz violončelist Stephan Braun je že na lanskem Cellofestu z improvizacijo okužil slovenske violončeliste. Tokrat bo svoje mojstrstvo predstavil tudi na solističnem koncertu.

Jazz violončelist Stephan Braun, ki živi trenutno v Berlinu, je s svojim triom leta 2010 zmagal na Jazz tekmovanju v Bukarešti. Velja za enega najbolj zanimivih mladih predstavnikov jazz scene v Evropi. Študiral je klasično in jazz violončelo v Berlinu in Hamburgu. Nastopal je že po vsej Evropi, Aziji, Severni Ameriki in Afriki - med drugim na renomiranih odrih in festival kot so dunajska Staatsoper Wien, Concertgebouw Amsterdam, Konzerthaus Berlin, pariška Olympia Theatre Paris, Pori Jazzfestival na Finskem itd. Sodeloval je že pri več kot 20 CD projektih. Med priznanimi glasbeniki,
s katerimi je že sodeloval, so Don Thomson, Kristjan Randalu, Annamateur, Etta Scollo, Melody Gardot, Giora Feidman, Nils Landgren, Till Brönner, Gil Goldstein, NDR-Bigband, Berliner Ensemble in drugi. Od leta 2014 dalje je profesor na Visoki šoli za glasbo, gledališče in medije v Hannovru. Kot eden redkih evropskih jazz-violončelistov in odličen pedagog je zelo cenjen mentor na številnih mojstrskih tečajih po vsej Evropi - med drugim že vrsto let tudi na Cello-Academiji Rutesheim v Nemčiji.

Vstopnina: 12 eur

 

Prulček Bar ob 20:00: Prulček ima talent - Karaoke

Brez vstopnine

 

Cvetličarna ob 21:00: Koroška gavda - Vlado Kreslin in Mali bogovi

Vstopnina: Za člane kluba koroških študentov brezplačnoZa NEČLANE pa v predprodaji 8EUR, na dan dogodka pa 10EUR.

 

Vizualno-kulturne, gibajoče in pametne prireditve:

 

Centralna postaja / Koroška cesta – v Mariboru ob 19:00: kulinarični dogodek Cirkulacije 2

Cirkulacija 2 v dneh Mednarodnega festivala računalniških umetnosti predstavlja svoje dejavnosti v Centralni postaji na Koroški 5 v Mariboru. Okostje je razstava umetniških in tehničnih domislekov/ artefaktov ter multimedialnih zapisov o preteklih dejavnostih. Pripravili smo nekaj (inter)medijskih postaj, spletni 3d radijski program in migajoč objekt ali dva.

Razstava poteka od torka 10. oktobra pa do zaključka festivala 18. oktobra 2017. Vrhunec bo v torek 17. oktobra ob 19.00, ko bodo Ambasadorji Cirkulantje tudi osebno prisotni in kakšno zakuhali/ odigrali!

lačne nahranili
žejne napojili
pokvečeni plesali
majhni poveličali
kužni ozdraveli!

Sodelujoči: Boštjan Leskovšek, Borut Savski in Stefan Doepner. Medijsko prisotna: pacient Mahnič in pacient Čadež.

 

MGL:

mala scena ob 20:00: Vrh ledene gore

Detektivska drama
Prva slovenska uprizoritev
V večjem španskem mestu se v stavbi uspešnega podjetja Technocenter v petih mesecih med zaposlenimi zgodijo trije samomori, vse tri žrtve so moški, starejši od 35 let. So samomore res naredili zaradi pritiskov na delovnem mestu ali morda zaradi kakšnih drugih, osebnih razlogov? Podjetje je del gigantske multinacionalne družbe s sedežem v Madridu. Sofia Cuevas, ena vodilnih v multinacionalki, nekoč pa zaposlena prav v Technocentru, dobi nalogo, da obišče podjetje, neposredno pridobi čim več podatkov in napiše interno poročilo. Med Sofijinim obiskom prihajajo na dan številne podrobnosti, ki kažejo, da v podjetju ni vse tako, kot bi moralo biti. Zaposleni so izpostavljeni hudim pritiskom, vladajo nezdravi odnosi, prisotna sta stres in strah … Toda direktor, prototip uspešnega menedžerja, zavrača vsakršno povezavo med očitno človeško stisko in delovnim okoljem. Gre za nesrečno naključje? Bo nekaj razkritih skrivnosti iz zasebnega življenja samomorilcev celoten položaj pojasnilo ali pa ga bo le še bolj zamotalo?

Tabares nam postreže z napeto detektivko, ki se v prvem delu ukvarja predvsem s tremi samomori, v drugem pa seže pod površje problema in se nevarno približuje breznu problematike, kjer so absolutni zaključki preveč preprosti, da bi ponujali prave rešitve. Tako kot obravnava razmere v sodobni zahodni družbi, se z enako zavzetostjo poglablja tudi v človeško nrav. V devetih natančno izdelanih prizorih se Sofia pogovarja s štirimi sodelavci pokojnikov. Razen z enim se z vsemi pogovarja po dvakrat (prvi del zaslišanja je poln prikrivanja, nelogičnih odgovorov, celo laži); o vsakem od njih si po drugem pogovoru ustvarimo povsem drugačno sliko. Pa tudi Sofia ni samo samozavestna poslovna ženska, kakršno srečamo na začetku, ampak vse bolj spoznavamo njeno krhkejšo in ranljivejšo plat.

V prvem delu detektivske drame smo priča posredovanju informacij, ekspoziciji, razumskosti in prisebnosti; drugi del pa gre v emocije, v srž problema posameznega lika, v tisto, kar je pod gladino, tisto, kar se skriva. Detektivka je sicer lep, a naiven žanr, ki nam zagotavlja, da absolutna resnica obstaja, le da se skriva, toda če jo bomo dovolj vztrajno iskali, jo bomo tudi našli. Vendar, kot pravi Sofia, je življenje veliko bolj zapleteno. Prav zato je zadnji prizor največji in najbolj oster odmik od detektivke.

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19.30: Hlapci

"Ne oblast,
ampak čast!"

Hlapci so eno tistih kanonskih besedil, ki nenehno izzivajo, zastavljajo temeljna vprašanja in zahtevajo poglobljen razmislek. Cankar jih je pisal leta 1909, jih zasnoval kot politično satiro, a se je ta v tretjem dejanju sprevrgla v "tragiko", kot je to sam označil. Čeprav ne gre za tragedijo po klasičnih merilih, pa je boleča usoda junaka učitelja Jermana, pokončnega in moralnega intelektualca, ki se mora umakniti političnemu pragmatizmu, koristoljubnemu sprenevedanju, zlorabam in manipulacijam, postavila model delovanja političnih mehanizmov, ki se v pri nas v 110 letih od nastanka igre ni bistveno spremenil.
Hlapci so izšli leta 1910, v hipu povzročili škandal in ogorčene odmeve, cenzura je prepovedala uprizoritev na odru. Uprizorjeni so bili šele po Cankarjevi smrti, leta 1919, najprej v Trstu, potem pa še v Zagrebu in 11. decembra v Ljubljani, na odru današnje Drame.
Vse do danes je ta drama s pomenljivim naslovom paradigmatično besedilo, s katerim označujemo politične razmere in odnos do oblasti. V številnih interpretacijah in še številnejših citatih so posamezni deli besedila pridobili širok spekter pomenov, vse od neprizanesljive kritike narodovega značaja pa do buditeljskih, narodotvornih gesel. Posamezni dramski liki so postali sinonim za prepričanje, držo in etos ali za odsotnost in nekonsistentnost vsega tega. Cankarjeva kritična diagnoza naroda še zmeraj provocira in vsakokratna uprizoritev je tudi svojevrsten odgovor nanjo.

GENI: Blagor se meni, ki opravljam ta sveti posel le zategadelj, ker bi se mi drugače zehalo na svetu. Ali se spominjaš, kako smo pisale nalogo o svetosti in vzvišenosti učiteljskega poklica? Jaz sem bila pohvaljena, ker sem najbolj lagala … ne besede o hribih in hribovcih, ne o zakrpanih bluzah, ne o pošvedranih petah, ne o krompirju v oblicah, ne o dolgih jezikih, ne o zarobljenem nadzorniku … o, koristna je bila tista naloga, zdaj se je izkazal njen namen: kdor se ni zgodaj naučil lagati, se bo dolagal s težavo do definitivnega lažnivca.

mala drama ob 20:00: Županova Micka

"Mene golfati!
Inu jest sim ga
toku groznu lubila –"

"Ti si lepa kakor roža, dolga kakor smreka, brhka kakor hrast, v tvojih tatinskih očeh en fant notri sedi, kateri v mene venkaj strelja. No, kako ti to dopade?"
Kdo ne pozna tega prvega odrskega in v slovenski komediji vse do zdaj le redko preseženega Anžetovega poskusa dvorjenja ljubljeni Micki? To dvorjenje po gorenjsko je v isti sapi neizmerno smešno in nadvse zgovorno. Anton Tomaž Linhart je z Županovo Micko, povzeto po takrat popularni Richterjevi dunajski veseloigri Die Feldmühle (Vaški mlin), v letu 1789, ko so Evropo pretresal učinki in posledice francoske revolucije, izvedel pravo malo kulturno in socialno revolucijo na odru ljubljanskega stanovskega gledališča. To je bilo dotlej rezervirano samo za nemščino in italijanščino, Linhart pa je s skupino prijateljev izobražencev uprizoril komedijo v domači govorici ter v duhu novih demokratičnih in svobodomiselnih teženj dokazal, da se slovenščina na odru enakopravno kosa z drugimi jeziki in da si kranjski narod zasluži umetnost v svojem maternem jeziku. Predvsem pa je dokazal, da ima na odru kaj povedati.
V kratki komediji v dveh aktih se je duhovito ponorčeval tako iz koristoljubnih špekulantov kot iz snobizma, tako iz lahkomiselnega in predrznega plemstva kot iz zapitih in podkupljivih državnih uradnikov, in pokazal, kako domiseln mora biti preprost kmečki človek, da se uspešno izogne grabežljivim krempljem, ki z različnih strani prežijo nanj. In pri vsem tem Linhartov pogled na družbene sloje ni črnobel: med plemstvom so tudi poštenjaki (v tem primeru je to poštena ženska!), zdrava kmečka pamet pa sem in tja nasede praznemu videzu in lažnivim obetom. Najdragocenejše volilo Linhartove Županove Micke pa je samozavest; jezikovna, razredna, osebnostna in ne nazadnje tudi umetniška.

 

Stara mestna elektrarna ob 20:00: Branko Potočan: Ko sem se pogledala navzdol

Projekcija kratkega filma in plesni performans na svili

Film nas popelje skozi delovni dan protagonistk, tovarniških delavk. Njihovo osnovno orodje za delo je telo, pripravljeno za izvajanje težkih fizičnih del. Vsak dan znova se odvija ista zgodba, isti obrazi, isti prostori in isto delo. Monotonost jih ubija in jih pušča same. Vse to jih utesnjuje in išče se rešilna bilka, izhod, pobeg …

Pot jih vodi navzgor, stran od teže in bremena, v prostore, kjer vladajo drugačni zakoni fizike. Odpravijo se v neznano, plešejo, plavajo in lebdijo v zraku. Delavsko okolje z industrijsko ikonografijo nam kaže težo napornega vsakdana, medtem ko nam dogajanje v zraku ponudi vpogled na drugo stran, lahkotno in breztežno. Eksperimentalni film se začne v zapuščeni stari kopalnici s skupinskimi tuši, kjer protagonistke končujejo delovni dan. V nekem trenutku se jim ta zavrti nazaj. Ko vstopajo v garderobo, se ne zavedajo, da današnji dan ne bo kot vsi drugi.

Vstop prost.

 

10KA klub smeha, Mala ulica 5 od 20:30: Večer Novega v Novi 10ki #1, stand up

Vstopnina: 3EUR

 

Paviljon v MSUM ob 17:00: odprtje razstave po izboru Mihe Colnerja:
Matija Drobne & Nika Marolt: NAIVA ZA NAIVNE
Razstava je na ogled ta dan od 10h do 18h in je del programa razstave Peter Rauch: Paviljon

 

Ustvarjalni center Švicarija ob 17:00: Ujetost v zaznavi?, vodstvo po grafičnem bienalu

Javno vodstvo po 32. grafičnem bienalu: Kriterij rojstva

Po osrednji razstavi 32. grafičnega bienala: Kriterij rojstva, vodi umetnostna zgodovinarka Tina Boc. Vodstvo bo spremljalo tolmačenje v slovenskem znakovnem jeziku, tolmači Tanja Giuliatti Davinić.
Osrednja bienalska razstava Kriterij rojstva je jedro letošnjega 32. grafičnega bienala in predstavlja dela 27 mednarodnih umetnikov, ki jih je pri njihovem ustvarjanju navdihnila pesem Kriterij rojstva slovenskega modernističnega pesnika Jureta Detele.

V času vodstva deluje otroški kotiček Palček Bienalček, prostor za animacije, varovanje in delavniške aktivnosti za otroke. Brezplačno.

Vstopnina: 10 EUR, 6 EUR

 

Knjigarna in papirnica Konzorcij ob 18:00: Primož Cirman: nepoTEŠeni

Je TEŠ6 naložba stoletja ali kraja stoletja?

Predstavitev knjige novinarja Primoža Cirmana o poteku projekta TEŠ6. Gosta bosta nekdanja ministra za gospodarstvo Andrej Vizjak (2004-2008) in Darja Radić (2010-2011), ki sta imela do projekta diametralno nasprotna stališča in politiko.

Brez vstopnine

 

Kino Šiška, Komuna ob 17:00: PRAVA IN NEPRAVA IMENA

identiteta v informacijski družbi

Katere estetske in politične strategije se lahko zoperstavijo prizadevanjem za zbiranje podatkov in merjenje ter predvidevanje človekovega obnašanja, značilnim za informacijski kapitalizem?

Konferenca to vprašanje naslavlja z združevanjem teoretikov, umetnikov, pisateljev in performerjev, ki so izoblikovali koncepte, estetske funkcije in strategije avtorstva, ki se izogibajo merjenju in atribuciji.

Konferenca, ki nadaljuje Aksiomino dolgotrajno raziskovanje problematik identitete in avtorstva v informacijski dobi, preiskuje načine intervencije, ki jih ni možno reducirati na individualne ali kolektivne identitete. S prehajanjem med Jaz in Mi ter več dimenzijami sebstva, ti eksperimenti presežejo poskuse države in trga, da bi izmerila in proizvedla subjekt kot stabilno politično, biološko in epistemološko enoto.

SODELUJEJO: Natalie Bookchin, Marco Deseriis, Kristin Sue Lucas, Gerald Raunig, Ryan Trecartin, Wu Ming.

17:00–17:45 Marco Deseriis: Neprava imena, kondividualne subjektivitete
17:45–18:10 Kristin Sue Lucas: Refresh, performans
18:10–18:30 odmor
18:30–19:15 Gerald Raunig: Vsak začetek je dividuum
19:15–20:00 Marco Deseriis in Gerald Raunig, pogovor
20:30 Ryan Trecartin: I-Be Area (2007), predvajanje filma

vstop prost

 

Knjigarna na Trubarjevi ob 18:00: Bralna znamenja

O knjigi Izgnanstvo Çiler İlhan z dr. Milico Antić Gaber in Lili Potpara.

Kratkoprozna zbirka Izgnanstvo Çiler İlhan, za katero je prejela nagrado EU za književnost, pripoveduje zgodbe, ki so morda mučne, a jih je nujno povedati: zgodbe o vojni, diktaturi, družinskem nasilju, begunstvu, revščini, verskem nasilju, človeški nemoči … zgodbe o sodobnih islamu in Turčiji. To ni knjiga za boljše počutje. Je knjiga, ki brezbrižnosti prisoli zaušnico.

O knjigi in problemih sodobne družbe, ki jih odpira, se bo Aljoša Harlamov pogovarjal s sociologinjo dr. Milico Antić Gaber in prevajalko Lili Potpara.

 

Vodnikova domačija Šiška:

18:00 Iztok Sitar in Zgodovina slovenskega stripa, predstavitev knjige in pogovor

Predstavitev sveže, razširjene izdaje knjige in pogovor z avtorjem.

Letos mineva okroglih devetdeset od objave prvega slovenskega stripa Zamorček Bu-ci-bu avtorja Milka Bambiča v tržaškem listu Naš glas in ob tej priložnosti je izšla druga, prenovljena in dopolnjena izdaja knjige Zgodovina slovenskega stripa 1927-2017 avtorja stripov in stripovskega teoretika Iztoka Sitarja. V njej avtor v sliki in besedi predstavi slovensko stripovsko zgodovino in vse tiste, ki so jo soustvarjali, ter postreže s kupom novih zanimivosti, za katere bi bilo strašansko škoda, če bi ostale zaprašeno skrite v stripovskih arhivih. Z avtorjem se bomo v sklopu festivalske razstave Premiki, kontinuiteta, prehajanja in … Zadnje desetletje v stripu pogovarjali o tem, kako je rasel strip na Slovenskem in kako globoko v slovensko umetnost in kulturo se je zarasel v devetih desetletjih trmastega in vztrajnega obstoja.

Na predstavitvi bo možen tudi nakup knjige Zgodovina slovenskega stripa 1927–2017.

Brez vstopnine

20:00 Predstavitev novih izdaj Lud Šerpa: ana pepelnik in andrzej sosnowski

T e h n o c e a n i

Dolgo pričakovani t e h n o in še ne prepluti o c e a n i !

Knjigi bosta predstavila avtorica Tehna Ane Pepelnik in prevajalec in urednik Oceanov Primož Čučnik

ana pepelnik: tehno

80 str.

c: 15 eur

Pred nami je peta knjiga Ane Pepelnik T e h n o, katere naslovna pesem je po objavi na spletu postala verjetno ena najbolj znanih pesmi v slovenski sodobni književnosti. Vsekakor pa je močno presegla pregovornih 150 pesniških bralcev. Če je prejšnja knjiga avtorice nastajala Pod vtisom življenja drugih knjig, je lep del nove nastal pod vtisom pepela avtoričine neposredne eksistence. Tehno spregovori o poporodni depresiji, misli na samomor, tesnobi, vendar tudi o zmagi vere, upanja in ljubezni. Tu-bit tehna je na trenutke skrajno tesnobna bit, vendar pa, kot da bi hotela pesnica s tem nekaj povedati, iz prvega dela zbirke prevladujoča "trdna" naracija proti koncu začne razpadati in se lomiti v nekakšen razpotegnjen in odprt brejk bit brez pik na koncu. Tehno, ki ga (po)ustvari avtorica, namreč ni prostaško monotona in živčna plesna glasba, temveč, banalno rečeno, stalni notranji ritem srca; bit, ki ga zaslišimo, ko ostanemo zaprti v gluhi sobi; razlivanje večjih zajemov zraka po ambientalno-ritmični predsobi tesnega prostora-časa in prebitja tesnobnih čustev-misli.

Ana Pepelnik (roj. 1979) je pesnica in prevajalka. Pri Lud Literatura je izšla njena opažena, prva pesniška zbirka Ena od varijant kako ravnati s skrivnostjo (Prišleki, 2007) in pozneje še dve: Utrip oranžnih luči na semaforjih (Prišleki, 2009) in Cela večnost (Prišleki, 2013). Njeni najnovejši knjigi sta Pod vtisom (2015) in Tehno (2017). Prevaja v glavnem iz ameriške književnosti (nazadnje Sylvio Plath in Jamesa Tata), pa tudi v angleščino. V ZDA je izšel njen prevod (skupaj z Matthewom Rohrerjem) knjige Toneta Škrjanca Koža (Skin). Sodelovala je pri mednarodnem projektu pesnic Metropoetica.

-- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -

andrzej sosnowski: oceani

prevedel primož čučnik

152 str.

c: 16 eur

Slovenski izbor enega najbolj cenjenih sodobnih poljskih pesnikov, ki so začeli objavljati konec osemdestih in v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, obsega izsek iz njegovega pesniškega in proznega ustvarjanja med leti 1987 in 2004. Sosnowski del svojega pisanja označuje kot prozo, pri čemer je razlika s poezijo pogosto zanemarljiva, saj mnoge njegove pesmi iz posamičnih zbirk zahajajo na terene, ki jih lahko razumemo kot prozo, in obratno; proza je v veliki meri prepletena s tonom, ki ga prepoznamo kot pesniškega. Osrednji motiv njegovih pesniških zbirk so daljše »pesnitve« (npr. »Esej o oblakih«, dolge pesmi »Cover« ali »Zoom«), ki so hkrati temeljnie za posamezne zbirke. Slovenski izbor je dobil naslov po eni takšnih: Oceani.

Prvi celostnejši izbor je pripravil Primož Čučnik, ki v kratki prevajalski opombi pojasni, zakaj

je pravzaprav trajalo toliko časa, da je ta knjiga zdaj končno izšla. Sosnowski velja za enega glavnih predstavnikov poljskega postmodernizma, drugače pa za temnega in zahtevnega pesnika, za »izbranca jezika«.

Andrzej Sosnowski (r. 1959), pesnik in prevajalec, dolga leta je predaval angleško književnost na varšavski univerzi, zdaj pa soureja revijo Literatura po svetu. V knjigi Dožetki (zbrane pesmi 1987–2003) je leta 2004 zbral svoje knjige od prvenca Življenje v Koreji naprej. Med drugimi je izdal tudi naslednje novejše knjige: Po Mavrici (2007), Poems (2010), Obrisi in senca (2012) Dom ran (2015). Knjigo poetične proze v postmodernistični maniri Nouvelles impressions d'Amerique (Novi vtisi o Ameriki, 1994) je Sosnowski napisal med bivanjem v Kanadi, »navdih« pa je našel v Zojevih risbicah (ki so originalno del pesnitve Raymonda Roussela Nouvelles Impressions d’Afrique). Prejel je več nagrad. Njegove knjige so bile večkrat ponatiskovane. Živi v Varšavi.

 

Atrij ZRC ob 18:00: Adorno v napačnih časih

Posvet ob izidu knjige

Knjigarna Azil vas v sodelovanju z Založbo Sophia vabi na posvet ob predstavitvi prevoda zadnjih predavanj Theodorja W. Adorna, zbranih v knjigi Uvod v sociologijo (Založba Sophia, 2016),

v torek, 17. oktobra, ob 18. uri v Atriju ZRC, Novi trg 2, Ljubljana.

Nastopili bodo Rok Benčin, raziskovalec na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU, ki bo govoril o Adornovi estetski teoriji, Jože Vogrinc, predavatelj na Oddelku za sociologijo FF, ki bo predstavil recepcijo Adorna v kulturnih študijah in sociologiji kulture, ter Primož Krašovec, prav tako predavatelj na Oddelku za sociologijo FF, ki se bo ukvarjal z aktualnostjo Adornove teorije (fašistične) propagande.

Uvod v sociologijo ima v Adornovem opusu posebno mesto, saj gre za njegova zadnja predavanja na Inštitutu za družbena raziskovanja leta 1968, ki so v pisni obliki postala dostopna šele pred kratkim. V njih razbiramo nemirno politično atmosfero tedanjega časa in osrednje teoretsko zanimanje poznega Adorna – kritiko pozitivizma v družbeni teoriji in raziskavo Marxove teorije fetišizma. Poleg tega vsebujejo natančno kritično branje socioloških klasikov, kot sta Max Weber in Talcott Parsons. Gre za verjetno najboljši izmed vseh uvodov v sociologijo, saj postavlja Adorno odločitev za študij sociologije na širše družbene temelje ter v kritiko izobraževalnega sistema. Knjiga je zanimiva tudi za vse, ki se drugače ne ukvarjajo s sociologijo, pomeni kompleksno začetno vstopno točko v Adornov opus in podlago za razumevanje klasičnih poznih Adornovih del, kot je Negativna dialektika.

Posvetu bo sledila javna razprava.
Brez vstopnine

 

Dvorana Zemljepisnega muzeja, GIAM ZRC SAZU ob 19:00: Potopis: Galapagos in Darwinov razvojni nauk

Vljudno vabljeni na potopisno predavanje Alberta Kolarja o Galapagosu!

Opis: Kdo se ne spomni iz šole bradatega strička Darwina, ladje Beagle in slavnega dela O izvoru vrst? Vendar, ali smo zares že takrat doumeli, kako je mogel v dobrem mesecu delovnega obiska na otočju Galapagos pridobiti toliko spoznanj, da je lahko postavil tako revolucionarno teorijo o nastanku in razvoju živih bitij, predvsem živali? Kaj je tam videl in v čem je bila posebnost tega vulkanskega otočja pred slabimi 200 leti in kaj ponuja danes? Dovolj vprašanj, pridite po nekaj odgovorov.

Brez vstopnine

 

Cankarjev dom, Kosovelova dvorana ob 19:00: Prvi kamen

Jaz, gejevski duhovnik, in moj upor proti hinavščini Cerkve

Pogovor ob izidu knjige Prvi kamen Krzysztofa Charamse

Povezovala bo novinarka Mojca Širok.

Krzysztof Charamsa je bil rojen leta 1972 v poljskem mestu Gdynia. Študiral je filozofijo, teologijo in bioetiko na Poljskem, v Švici in Italiji. Doktoriral je na papeški univerzi Gregoriana in pozneje tam poučeval; teologijo je predaval tudi na papeški visoki šoli Regina Apostolorum v Rimu. Služboval je kot tajnik mednarodne teološke komisije in prelat Kongregacije za nauk vere, najpomembnejšega vatikanskega urada, ki skrbi za doktrino Rimskokatoliške cerkve.

oktobra 2015 je na tiskovni konferenci javno oznanil svojo istospolno usmerjenost. Takoj je bil razrešen duhovniške službe in odpuščen z delovnih mest, na katerih je delal. V knjigi Prvi kamen opisuje življenje duhovnika in grenke izkušnje, ki so ga privedle do izpovedi osebne resnice.
Pričevanje, kakršnega še ni bilo: visoki uradnik Vatikana sklene prekiniti tisočletni molk in razkriti brezčutno, zahrbtno obličje Cerkve.

Brezplačne vstopnice

 

Bežeče prireditve:

 

Kinoteka:

19:00 Večer Društva slovenskih režiserjev: Posvečeno Franciju Slaku (1953–2007)

Ko zaprem oči, Franci Slak, Slovenija, 1993, 35mm, 1.66, barvni, 92' 

Ana (Petra Govc), dekle pri dvajsetih, dela na predmestnem poštnem uradu. Tudi njen oče je bil poštar, umrl pa je v skrivnostnih okoliščinah. Nekega običajnega popoldneva, ko Ana že zapira urad, vstopi oborožen ropar (Mario Šelih), pobere denar in se pri tem jezi, da ga je malo. Še preden pride policija, si Ana prisvoji preostanek denarja, ki ga je skrila pred roparjem. Melodrama s primesmi politične srhljivke.
Vstop prost.

21:00 Nova svetloba

To so gadi, Jože Bevc, Slovenija (Jugoslavija), 1977, DCP, 1.37, barvni, 95' 

V ljubljanski predmestni hiši živi avtobusni šofer Štebe (Bert Sotlar), vdovec s petimi sinovi (Radko Polič, Dare Valič, Jože Hrovat, Andrej Prevc, Bogo Sajovic), za katere skrbi gospodinja Rozi (Majda Potokar). Živahni in navihani fantje spravljajo s svojimi potegavščinami v obup tako Rozi kot vso sosesko, potem pa na vrata potrka živahna in svojeglava Rozijina nečakinja Meri. Burka z mestne periferije in ena najbolj priljubljenih slovenskih komedij.
Program smo pripravili v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu Republike Slovenije.

 

Kinodvor:

17:00 Družinica, Jan Cvitkovič, Slovenija / Srbija, 2017, DCP, 95'

V državi, kjer socialna pomoč temelji na prihodkih izpred dveh let, je meja med normalnim družinskim življenjem in golo revščino zelo tanka. Družinica Jana Cvitkoviča (Kruh in mleko, Odgrobadogroba) je zgodba, ki se v Sloveniji dogaja tako rekoč vsak dan.

19:00 Najsrečnejši dan Ollija Mäkija (Hymyilevä mies), Juho Kuosmanen, Finska / Nemčija / Švedska, 2016, DCP, 92'

Film, ki ga je navdihnila resnična zgodba znanega finskega boksarja, se izogne vsem klišejem športnega filma in namesto tega ponudi toplo, duhovito in neizmerno romantično odo ljubezni. Dobitnik nagrade v sekciji Posebni pogled na festivalu v Cannesu.

21:00 Kvadrat (The Square), Ruben Östlund, Švedska / Nemčija / Francija / Danska, 2017, DCP, 151'

Provokativna satira švedskega režiserja Rubena Östlunda (Višja sila) tokrat preiskuje stanje zaupanja v družbi, ki jo zaznamujeta naraščajoči individualizem in razkroj družbene empatije. Dobitnik zlate palme letošnjega Cannesa.

Mala dvorana ob 19:15:

Trst, Jugoslavija (Trieste, Yugoslavia), Alessio Bozzer, Italija / Hrvaška / BiH, 2017, 62'

Zgodbe in pričevanja z obeh strani meje v dokumentarnem filmu Alessia Bozzerja obujajo ekonomijo in politiko let, ko je bil tržaški Ponte Rosso za prebivalce nekdanje Jugoslavije priljubljena nakupovalna destinacija.

 

Komuna:

18:00 Viktorija in Abdul (Victoria and Abdul), biografska drama, Stephen Frears, Velika Britanija, ZDA, 112'

20:00 Iztrebljevalec 2049 (Blade Runner 2049), znanstveno fantastični akcijski film, Denis Villeneuve, ZDA, 163'